Afganistanke ne smejo več govoriti v javnosti

Deklice in ženske v Afganistanu morajo spoštovati vrsto prepovedi.

Ne smejo hoditi v srednjo šolo ali študirati na univerzi.

V javnosti morajo biti povsem zakrite. Četudi jim obleka sega do gležnjev, jih lahko napadejo. Ni jim dovoljeno potovati brez spremstva moškega sorodnika.

Prepovedane so jim skoraj vse oblike zaposlitve. Ne smejo obiskovati parkov, telovadnic, bazenov in lepotnih salonov. Zaradi vsega tega se vse manj družijo s prijateljicami.

V Afganistanu je 80 odstotkom deklic izobraževanje onemogočeno, opozarja Unesco.

Ob tretji obletnici prihoda na oblast so talibani k dolgemu seznamu prepovedi dodali še enega: ženske ne smejo govoriti v javnosti.

Z ukazom, da se njihov glas ne sme slišati v javnosti, Afganistanke nimajo več temeljne človekove pravice do svobode izražanja.

Zato ženske, tako doma kot po svetu, upor proti novi prepovedi izražajo tako, da na družbenih omrežjih delijo posnetke svojega petja.

Dekleta in ženske je predvčerajšnjim s svojim nagovorom spodbudila tudi Malala Jusafzaj, Nobelova nagrajenka za mir.

In kaj pravi?

Da jim lahko prav vsi pomagamo. Če ne drugače, da vsaj govorimo o tem, kar se jim dogaja.

Slovarček

Apartheid se je imenovala politika rasnega razločevanja in zatiranja temnopoltih v Južni Afriki, v Afganistanu pa gre za zatiranje žensk zaradi njihovega spola.

Talibani so pripadniki fundamentalističnega islamskega gibanja v Afganistanu.

Fundamentalističen zagovarja dobesedno in strogo sledenje temeljnim načelom, pravilom ali prepričanjem. Pojem je pogosto povezan z verami, kjer fundamentalisti zagovarjajo strogo spoštovanje verskih besedil in tradicij brez prilagoditev sodobnim okoliščinam.

Mednarodno pravo določa pravno odgovornost držav pri medsebojnih odnosih in pri odnosu do posameznika znotraj države. 

Za razmislek

1. Kaj veš o Afganistanu?
2. Katera prepoved bi tebe najbolj prizadela?
3. Kako bi lahko pomagali afganistanskim deklicam?