RomanaJuhuhu, prvomajski prazniki so tu! Zanje se moramo zahvaliti organizacijam, ki se borijo za pravice delavcev.
Pred 132 leti so se delavci razjezili, ker so delali vse dni od jutra do noči. Zato so sklenili, da se bodo združili in zahtevali osemurni delovnik. V velikih skupinah so na ulicah izražali svoje nezadovoljstvo in zahtevali spremembe.
Dolgo časa je trajalo, da so dosegli svoj cilj, vendar so vztrajali in zato odrasli še danes delajo praviloma osem ur na dan.
Poleg tega imajo danes delavci pravico do dopusta, ko si vzamejo več prostih dni skupaj. Ko zbolijo, imajo pravico do bolniškega dopusta.
V Sloveniji imajo zaposlene ženske po rojstvu otroka pravico do plačanega enoletnega porodniškega dopusta.
V zadnjih letih imajo tudi moški pravico do očetovskega dopusta.
Za praznik dela praznujemo vse te dosežke. A hkrati ne smemo pozabiti tistih, ki ne dobijo dela, s katerim bi se lahko preživljali.
Opozoriti moramo na krivičen položaj tistih, ki sicer imajo službo, a tako slabo plačano, da komaj shajajo iz meseca v mesec.
Ne smemo pozabiti tudi na milijone otrok, ki morajo delati, namesto da bi hodili v šolo.
Pred 200 leti je bilo otroško delo v tovarnah in rudnikih nekaj običajnega. Otroci so delali enako kot odrasli, od 14 do 18 ur dnevno. Za svoje delo so bili plačani dosti manj kot odrasli.
Konvencija o otrokovih pravicah prepoveduje ekonomsko izkoriščanje otrok, kamor šteje tudi otroško delo.
A še vedno je v delo prisiljen vsak deseti otrok. Po podatkih Unicefa se je njihovo število v zadnjih petih letih povečalo s 152 na 160 milijonov.
Za razmislek
- Kako dolg je bil delavnik tvojih starih staršev?
- Kako bi lahko zagotovili spoštovanje prepovedi dela otrok?
- Kaj ponavadi počneš za 1. maj?
Mateja
