fbpx
Časoris
Sateliti krožijo okoli Zemlje, s prostim očesom so videti kot premikajoče zvezdice. Vir: Pixabay
Sateliti krožijo okoli Zemlje, s prostim očesom so videti kot premikajoče zvezdice. Vir: Pixabay

Nebo bo treba zaščititi pred onesnaženostjo s sateliti

Zagotovo kdaj zreš v nočno nebo in opazuješ satelite, ki so videti kot potujoče zvezdice.

V zadnjih letih število izstreljenih satelitov hitro raste zaradi čedalje nižjih stroškov prenosa tovora v vesolje.

Podjetje Starlink je denimo pred dvema letoma začelo graditi mrežo satelitov, ki bo skrbela za hitrejšo internetno povezavo. Izstreliti nameravajo vsaj 12 tisoč satelitov, kar je štirikrat toliko, kolikor jih je trenutno v Zemljini orbiti. 

Sateliti ob fotografiranju za seboj pustijo črte in zelo otežijo astronomsko fotografiranje. Vir: Wikimedia Commons
Sateliti ob fotografiranju za seboj pustijo črte in zelo otežijo astronomsko fotografiranje. Vir: Wikimedia Commons

Gosta razporeditev satelitov lahko zaradi svetlobnega onesnaževanja zmoti astronomske raziskave.

Sateliti so namreč izjemno svetli. Ne svetijo sami, temveč odbijajo sončno svetlobo.

Več satelitov pomeni več vesoljskih smeti. Za smet namreč šteje vsako telo v vesolju, ki ne opravlja več svoje funkcije – denimo nedelujoči sateliti.

»Načeloma bi moral vsak lastnik satelita poskrbeti, da ta po koncu delovanja čim prej zapusti orbito in pade v Zemljino atmosfero, v kateri pred padcem na površje zgori,« pravi astrofizik dr. Jure Japelj.

Satelite najbolje vidimo ob mraku ali zori, ko je nebo že temnejše, sateliti pa so na takšni višini, da se sončna svetloba od njih še vedno odbija. Vir: Jure Japelj
Satelite najbolje vidimo ob mraku ali zori, ko je nebo že temnejše, sateliti pa so na takšni višini, da se sončna svetloba od njih še vedno odbija. Vir: osebni arhiv dr. Jureta Japlja

»Vesoljske tehnologije se hitro razvijajo, zato jim mednarodni zakoni težko sledijo. Regulacija vesoljskih dejavnosti je še posebej zahtevna naloga, saj v vesolju ni meja,« dodaja Japelj.

Satelite seveda potrebujemo, a ne tako veliko. Prav tako ni potrebe, da bi bili tako svetli. Migljanje nočnega neba je namreč sprva morda zanimivo za opazovanje, sčasoma pa postane utrujajoče. 

Z nekaj politične volje bi problem onesnaženosti vesolja s sateliti lahko rešili, a za to bo treba veliko storiti. Največ, kar lahko trenutno storimo, je, da se problema zavedamo in da o njem ozaveščamo druge.

Za razmislek

  1. Kako ločimo satelit od letala?
  2. Za kaj uporabljamo satelite?
  3. Zakaj satelit zgori pred padcem na Zemljo?

Dora

Adamič je študentka biotehnologije, rada potuje po svetu in približuje znanost najmlajšim.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
6°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa