fbpx
Časoris
Bistroumne hobotnice. Vir: Wikimedia
Vir: Wikimedia

Navihane hobotnice rade nagajajo

Bistroumnost hobotnic je za biologe ena izmed največjih ugank.

Pri mnogih drugih živalih, kot so opice, delfini in sloni, so že pojasnili, kako so postale pametne. Za to so potrebovale velike možgane, dolgo življenje in družbo.

V najnovejšem preglednem članku o inteligenci hobotnic pa so zapisali, da so hobotnice precej drugačne. Njihovi možgani so resda veliki, vendar živijo največ dve leti in še to precej samotarsko.

Znanstveniki menijo, da so postale pametne predvsem zato, da so lahko ugnale plenilce. Ena se je pred njimi denimo zaščitila tako, da je s seboj nosila kokosovi lupini. Če ji je pretila nevarnost, se je lahko vanju skrila.

Številne zgodbe o bistroumnih hobotnicah, ki nas lahko osupnejo in ob tem še nasmejijo, je v svoji knjigi nanizal Peter Godfrey-Smith.

V laboratoriju v Novi Zelandiji so se denimo naučile, da lahko luč ugasnejo z brizganjem vode v žarnice. Ker so to neprestano počele in je postalo precej drago, so jih morali izpustiti nazaj v naravo.

Hobotnice se lahko do ljudi različno obnašajo – odvisno od tega, ali jih marajo ali ne. V istem laboratoriju v Novi Zelandiji ena od hobotnic denimo ni marala laborantke. Vsakič, ko je ta šla mimo akvarija, ji je v hrbet pljusknila dva litra vode.

Hobotnice zelo rade jedo rake, a v laboratoriju običajno dobijo le zmrznjene kozice ali lignje.

Te drugorazredne hrane pa očitno ne marajo preveč.

Raziskovalka Jean Boal je nekoč opazila, da ena od njih ni lignja pojedla, ampak ga je dolgo držala v lovki. Nato je odplavala in hrano protestno vrgla naravnost v odtok, medtem pa jo je nepremično gledala.

 

Slovarček

Pregledni znanstveni članek povzame trenutno znanje o določeni temi. Nova spoznanja še razloži in kritično ovrednoti.

 

Za razmislek

  1. Poznaš še kakšno smešno zgodbo o hobotnicah?
  2. Kaj pa o kakšni drugi živali?
  3. Kaj je pamet?
image_print
Katja

Katja

Žerjavič je znanstvenica, ki želi otrokom približati svet znanosti.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly sunny
26°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.