fbpx
Časoris
Jure Šimonka, predsedujoči 28. Otroškega parlamenta. Foto: Rok Dolenc
Jure Šimonka, predsedujoči 28. Otroškega parlamenta. Foto: Rok Dolenc

Na otroških parlamentih se zbirajo mladi, ki želijo razmišljati

Med zasedanjem 28. otroškega parlamenta je bilo večkrat slišati, da so mladi prihodnost države.

A mladi so že sedaj njena sedanjost. Mar jim je za družbo, v kateri živijo, in predvsem za šolo, ki jo obiskujejo. In ker jim je mar, se dobivajo na otroških parlamentih, kjer izražajo svoje kritične misli.

Kaj je otroški parlament, kaj je njegovo ključno poslanstvo in kakšen je odnos med otroki in odraslimi, opisuje predsedujoči 28. otroškega parlamenta, Jure Šimonka iz OŠ Razkrižje.

28. Otroški parlament. Foto: Rok Dolenc
28. Otroški parlament. Foto: Rok Dolenc

Mladi si pri resnih zadevah želimo spoštovanje, sodelovanje, zrelost

Otroški parlament mladim predstavlja upanje; upanje, da bomo svoje mnenje lahko izrazili in da nas med tem nihče ne bo obsojal, češ da smo premladi. Predstavlja torej možnost izraziti svoje mnenje, možnost biti slišan ter morda tudi biti uslišan.

Otroški parlament je program, ki mladim predstavi delovanje države in jih spodbuja h kritičnem razmišljanju. Z otroškim parlamentom ustvarjamo mlade, ki znajo razmišljati, si ustvariti lastno mnenje ter ga samozavestno zastopati.

Letos sta bili pomembni že sami temi – šolstvo in šolski sistem –, saj smo mladi neposredno vpleteni vanju in predstavljata velik del našega življenja. Največ časa smo zagotovo namenili nacionalnim preizkusom znanja. Mladi so bili do njih kritični, češ da so poraba denarja. Zanimiv se mi je zdel odgovor ministrice Brenčičeve, ki je bil nekako medel.

Predsednik Pahor pa je med svojim nastopom uporabil sleng, morda zato, da bi se mladim približal.

Ampak prva in mogoče edina stvar, s katero se lahko odrasli približajo mladim, je zgled. Kadar si mladostnik vzame odraslega človeka za zgled, ga bo spoštoval, posnemal in ga spustil v svoj svet. Vendar se odrasli raje pretvarjajo in na vse načine posnemajo mlade, kar pa se nam nekako upira. Kadar je človek odrasel, od njega pričakujemo, da govori modro, premišljeno in tehtno. In ne v slengu.

Mladi si želimo, da se nam odrasli približajo na šaljiv način, kadar gre za mlade in odrasle v družini ali kadar gre za šaljive stvari. Pri resnih stvareh pa si želimo medsebojno spoštovanje, sodelovanje in zrelost.

Jure Šimonka, 9. razred, OŠ Razkrižje

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.