fbpx
Časoris
Reševanje finske križanke Ristikontekoa. Foto: Kallerna. CC BY-SA 3.0

Možgani, čelada in umovadba

Možgani so zanimiv organ.

Sodelujejo pri vsem, kar počnemo. Vsako odkritje, vsako spoznanje je povezano z njimi. Zaradi njih smo, kdor smo. Možgani so naš um in naše misli, v njih so naši spomini in naša osebnost.

Toda o njih vemo zelo malo. In zelo težko pojasnimo, kako delujejo.

Nekaj stvari pa znanstveniki vendarle vedo.

Vedo na primer, da jih moramo zavarovati, če želimo, da bomo tudi na starost bistri in zvedavi. Veliko naredimo že, če si glavo zaščitimo s čelado, ko se vozimo s kolesom. In če jih krepimo, denimo z reševanjem ugank ali križank, z branjem ali igranjem na glasbilo.

Znanstveniki vedo tudi, da so se posamezni deli možganov razvijali več sto tisoč let, drugi pa le nekaj let. Središče za govor je že zelo staro, tisto za branje in pisanje pa obstaja približno pet ali šest tisoč let.

Možgani se lahko spreminjajo in prilagajajo. Bi torej bilo bolje, če bi se v šoli učili tipkati in ne pisati?

»Ne pravim, da je to slabo, ampak da se moramo vprašati, ali nam to lahko škodi,« je učiteljem na posvetu o možganih dejal nevroznanstvenik Blaž Koritnik.

Če pišemo s svinčnikom ali peresom, si zagotovo več zapomnimo, kot če tipkamo.

 

Slovarček

Nevroznanstvenik pomeni, da je nekdo strokovnjak za možgane.

 

Za razmislek

  1. Ali uporabljaš čelado, ko voziš kolo? Zakaj?
  2. Ali si že slišal za umovadbo? Kaj bi to lahko bilo?
  3. Na nekaterih šolah poznajo krožke za razmišljanje oziroma možgančkanje. Kaj pa na tvoji? Bi te zanimal?

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
11°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa