Pretvarjanje dolžinskih merskih enot. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Meter v roke, pa bo šlo!

Facebooktwittergoogle_plus

Fantič, ki hodi v peti razred, je do letos pri matematiki dobival prav dobre in odlične ocene.

Brez težav se je naučil vse štiri računske operacije. Poštevanko dobro obvlada, manjše težave je imel le pri sestavljenih besedilnih nalogah.

Prvič zato, ker je počasen bralec, in drugič zato, ker se reševanja nalog loteva z naglico in preskakuje faze postopka. Kljub tej težavici je besedilne naloge z nekoliko podpore do zdaj uspešno reševal.

Letos pa se mu je zalomilo pri besedilnih nalogah, ki zahtevajo več računskih operacij in pretvarjanje mer. Trenutno so to dolžinske mere.

Pretvarjanje mer z eno zahtevo (na primer 3 m = . cm, ali 20 mm = . cm) mu ne dela težav.

Toda besedilne naloge so zdaj sestavljene in treba je pošteno razmisliti o postopku.

Nedavna naloga je zahtevala pretvarjanje dolžinskih merskih enot in operaciji seštevanja in odštevanja.

Da bi lahko seštevali in dobljeno vsoto odšteli od danega števila, ki je bilo izraženo v metrih, bi morali štiri podatke o dolžinah (vsak podatek je bil dan v drugačni merski enoti: v metrih, v metrih in centimetrih, decimetrih in milimetrih, četrtini metra in centimetrih) najprej spremeniti v enotno mersko enoto (centimetre).

Naloga je bila zahtevna tudi za otrokove starše, ki so mu želeli pomagati.

Nalogo so sicer razumeli, tudi pretvarjanje dolžinskih merskih enot jim ne dela težav, prišli so do pravilnega rezultata, toda resne težave so imeli z razlago.

Približno takole je potekala razlaga otroku: »Če hočeš metre spremeniti v centimetre, moraš dodati dve ničli. Če decimetre spreminjaš v centimetre, moraš dodati eno ničlo. Pri milimetrih pa moraš ničlo odvzeti, da dobiš centimetre.«

Otrok je število ničel malo pomešal in iz treh metrov je nastalo tri tisoč centimetrov, iz dveh decimetrov dvesto centimetrov. In namesto, da bi bil rezultat trimestno število, je bilo to štirimestno.

Rezultat je bil torej napačen.

Računanje z dodajanjem in odvzemanjem ničel pri pretvarjanju mer je tvegano, dokler ne temelji na dobrih predstavah dolžinskih mer.

Te pa se ustvarijo z večkratno rabo šiviljskega, mizarskega, tesarskega … metra.

Ali še bolje, z rabo metra, ki ga otrok naredi sam, in ta meri le en meter, ne pa meter in pol kot šiviljski meter ali več metrov, kot jih je v zvitku kovinskega metra.

Če bo otrok naredil meter sam, ga razdelil na decimetre in prvi decimeter na centimetre, centimeter pa še na milimetre, si bo utrdil predstave dolžinskih merskih enot.

Tako bo merske enote lahko spreminjal z razumevanjem in ne z mehanskim pomnjenjem, kdaj ničlo dodati ali kdaj jo odvzeti.

Pa še nekaj je zelo pomembno pri reševanju besedilnih nalog. Postopek.

Večina otrok pri postopku prehiteva. Impulziven ali slabo zbran otrok bo faze računanja preskakoval.

Če bi že pri prvih preprostih besedilnih nalogah dosledno zahtevali, da otrok najprej pove, kaj je treba izračunati, katero računsko operacijo uporabiti ali pa, kadar je teh več, katero uporabiti najprej, bi bilo težav pri zahtevnejših nalogah manj.

Posamezne besede v besedilu pomenijo računsko operacijo. Nad to besedo naj otrok naredi znak za računsko operacijo. Zatem naj s številko označi vrstni red operacij.

Pri merskih enotah pa mora najprej premisliti, v katero skupno enoto mora pretvarjati. Šele enotne merske enote zdaj lahko sešteje in dobljeno vsoto odšteje od danega števila.

Ne staršem ne učiteljem se ni treba bati, da bi z učnim pripomočkom (metrom) učencem preveč olajšali učenje.

Le tako bodo bolje razumeli, si količine (merske enote) predstavljali, računali z razumevanjem in ne mehansko.

Ko bodo prišle na vrsto votle in utežne mere, bodo težave še večje, in res je treba najprej razumeti, šele potem si lahko pomagamo z dodajanjem ali odvzemanjem ničel.

***

Tereza Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, bo v prihodnje kolumne o šoli, učiteljih in starših objavljala v Časorisu.

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
matematikamerske enoteotrocipretvarjanje dolžinskih merskih enotračunanješola

Tereza • 4. 11. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor