fbpx
Časoris
Martin Luther. Vir: Wikipedia
Martin Luther. Vir: Wikipedia

Martin Luter še navdihuje

Eva Maler, šestošolka iz Radovljice, se je ob dnevu reformacije, ki smo ga praznovali 31. oktobra, vprašala, koliko vemo o njej in njenem pomenu.

In zapisala svoje razmišljanje o Martinu Lutru, kajti zanjo je to najpomembnejši praznik.

Ravnati zoper svojo vest je nevarno

Martin Luter je sprva začel študirati pravo, saj sta ga zanimali le resnica in pravica.

Bil je izjemen um, razmišljal je s svojo glavo, ni se podrejal avtoriteti. Potem pa ga je nekega dne zadela strela, zato je postal menih.

Kot pravnika in izjemnega poznavalca Svetega pisma, so ga poslali v Rim s pismom za papeža. V Rimu je spoznal, da je Rim vse kaj drugega kot sveto mesto, da gre papežem samo za blišč, slavo in premoženje in da je Cerkev skrenila  s svoje poti.

Ko je kupil odpustek, da bi rešil dušo svojega strica iz vic, je uvidel: odpustki so le sredstvo, s katerim vlečejo denar iz bogaboječih, nevednih vernikov, relikvije so slepilo, vse razen vere je odveč, tudi papeži in cerkev. Bog je ljubezen, odpustki so le slepilo za izgradnjo najmogočnejše cerkve: bazilike sv. Petra v Rimu.

Potem so ga poslali v Wittenberg na doktorat iz teologije, kjer je kaj kmalu postal učitelj svojim učiteljem.

Ko je prišel do novih spoznanj, kako nepravilne so razlage Svetega pisma, je na vrata cerkve nabil 95 tez, s katerimi je opozoril na napake Cerkve.

Tako se je začelo dolgo obdobje reformacije.

V tem času je bil Gutenbergov tiskarski stroj že v uporabi, zato so njegove teze postale množične, sploh ker so bile zapisane v nemščini.

Luter je silno razjezil samega papeža, ki mu je ukazal, naj svoje nauke prekliče, Luter pa je papeško bulo javno sežgal.

Pri svojem je vztrajal tudi pred zborom nemških princev v Wormsu, čeprav mu je grozila smrt. Svojih naukov ni preklical, kajti RAVNATI ZOPER SVOJO VEST JE NEVARNO!

Tako je bil Luter uradno spoznan za krivoverca (heretika) in kot tak preklet in izobčen.

To je pomenilo, da mu nihče ni smel pomagati, ga skriti, kdorkoli ga je lahko ubil. Na poti iz Wormsa ga je ugrabil saški volilni knez Friderik Modri, njegov zavetnik, občudovalec njegovih idej in zelo moder mož. Skril ga je v grad Wartburg.

Luter je tam prevedel Sveto pismo iz grščine v nemščino. In tako je nastala nova vera, PROTESTANTIZEM, in novo gibanje, REFORMACIJA. To je tudi čas začetkov nemškega knjižnega jezika in tudi prvih zapisov slovenskega jezika. Naš Primož Trubar je namreč deloval po Lutrovem vzoru; brez njega ne bi imeli ne Abecednika in ne Katekizma, morda celo slovenskega jezika ne.

Lutra so podprli vsi nemški princi in s tem razjezili nemškega cesarja Karla V. Habsburškega, ki je bil na strani papeža, saj si je obetal francoske posesti. Sledilo je zelo dolgo obdobje nemirov, ko na koncu nihče ni več vedel, zoper koga in zakaj se bojuje. Na koncu je vse, kar je bilo protestantskega, ostalo protestantsko.

31. oktober, dan reformacije, je moj najpomembnejši praznik, Martin Luter pa eden največjih vzornikov, saj bi se raje pustil sežgati na grmadi, kot pa da bi deloval zoper svojo vest.

Njegovi nauki so bili izjemni, ljubezen do vseh ljudi prav tako. Skrajni čas je za novo reformacijo!

Eva Maler, 6. razred, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
13°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.