fbpx
Časoris
V spomladanskem delu projekta Pirati plastike, ki poteka med majem in junijem, sodeluje 50 osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Vir: Pixabay
V spomladanskem delu projekta Pirati plastike, ki poteka med majem in junijem, sodeluje 50 osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Vir: Pixabay

Koliko plastike je v naših vodah?

Vas zanima, koliko plastike je v naših vodah? Ali pa, koliko plastike iz rek preide v morja?

Učenci 7. b razreda Osnovne šole Breg smo se to odločili raziskati. In sicer tako, da smo sodelovali pri projektu Pirati plastike.

Izbrali smo si reko blizu naše šole, kamor smo se že zjutraj odpravili raziskovat. Ko smo prišli tja, smo se razdelili v tri skupine.

Skupina A se je ukvarjala z odpadki na obrežju, skupina B z razvrščanjem odpadkov, skupina C pa s plastiko v vodi.

Otroci in dijaki v manjših skupinah z njihovimi mentorji ob slovenskih rekah raziskujejo plastične odpadke. Foto: Katja Sreš
Otroci in dijaki v manjših skupinah z njihovimi mentorji ob slovenskih rekah raziskujejo plastične odpadke. Foto: Katja Sreš

Učenci v skupini A so opredelili tri različna območja reke: dno brežine, vrh brežine in zaledje reke. Na vsakem od teh območij so na naključno izbranem mestu s pomočjo palic, vrvice in kamenčkov zarisali krog s premerom 1,5 metra. Nato so zbrali vse odpadke znotraj kroga, ki so bili večji od cigaretnih ogorkov, jih razporedili in prešteli ter vnesli število posameznih odpadkov v preglednico z rezultati.

V skupini B smo postavili postajo za razvrščanje odpadkov, postavljeno približno 50 metrov od skupine A. Nato smo se razdelili na dva dela. Tri učenke smo razvrščale in dokumentirale najdene odpadke, medtem ko so ostali člani skupine z vedri zbirali odpadke zunaj območja prve skupine, a ne več kot 20 metrov stran od reke.

Prav tako odkrivajo raven onesnaženosti z makro- in mikroplastiko. Foto: Katja Sreš
Učenci odkrivajo raven onesnaženosti z makro- in mikroplastiko. Foto: Katja Sreš

Učenci v skupini C so imeli več nalog. Najprej so na pomol privezali posebno mrežo za vzorčenje in jo v vodi pustili 60 minut, obrnjeno z odprtino proti rečnemu toku, da je zbirala mikroplastiko.

Med čakanjem so izmerili hitrost rečnega toka in širino reke. Nato so 30 minut opazovali reko in iskali plavajoče odpadke ter jih fotografirali. Po preteku 60 minut so vrečko potegnili iz vode in jo odnesli s seboj v šolo.

V šoli smo odpadke stehtali, nato smo posebej stehtali še odpadke, narejene iz plastike.

Skupina A je najdene odpadke razporedila po območjih, kjer so jih našli, in jih fotografirala. Ko se je mreža za vzorčenje posušila, je skupina C analizirala njeno vsebino in jo razporedila v različne kategorije: beli peleti, vlakna mikroplastike, kamenčki, delci mikroplastike.

Lana Kostanjevec. Vir: osebni athiv
Lana Kostanjevec. Vir: osebni athiv

Vsebino je nato zapakirala v tesnilne vrečke in jo odposlala.

Vse rezultate smo na koncu odposlali. Tako smo pomagali pri raziskavi, v katero so bile vključene osnovne in srednje šole, hkrati pa smo učenci preživeli izjemno zabaven in lep naravoslovni dan.

Lana Kostanjevec, 7. b, Osnovna šola Breg

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Dodaj komentar

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
16°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa