fbpx
Časoris
Kriptovalute. Vir: Adobe Stock
Kriptovalute. Vir: Adobe Stock

Koliko nas stane »ustvarjanje denarja iz nič«?

Tudi pri rudarjenju kriptovalut in transakcijah z njimi že dolgo velja, da več ko imaš, več zaslužiš. Kriptovalut se še vedno drži nek »robinhoodovski« oziroma pionirski sloves, a to že davno ne drži več.

Rudarjenje kriptovalut stane, in to zelo veliko. Pridobivanje bitcoinov zahteva več električne energije, kot je porabijo celotne države – in tu ne govorimo o majhnih državah, kot je Slovenija.

Rudarjenje kriptovalut, kot sta na primer bitcoin in ethereum oziroma eter, je namreč dolg, zapleten in energetsko zelo zahteven postopek, pri katerem novo enoto kriptovalute »ustvari« računalnik, ki najbolj uspešno reši zapleteno vrsto algoritmov.

Pri tem je daleč največja in najbolj znana valuta bitcoin, ki pa se ji v zadnjem letu ni dvignila le menjalna vrednost, močno je narasla tudi količina energije, potrebna za njeno pridobivanje.

Rudarjenje bitcoinov vključuje reševanje zapletenih matematičnih problemov z namenom ustvarjanja novih enot valute. Uspešni »rudarji« so nagrajeni v bitcoinih. V njeni, razmeroma kratki zgodovini (valuta je bila ustvarjena leta 2008) se je njeno pridobivanje močno spremenilo. V začetku je bilo rudarjenje možno kar na običajnem osebnem računalniku, zdaj pa pridobivanje enega samega bitcoina zahteva ogromno procesorske moči in časa in s tem tudi veliko energije.

Razlog za to se skriva v načinu, kako je bil bitcoin zamišljen in kako je bilo zastavljeno njegovo rudarjenje. Tu gre za neke vrste piramidno shemo – najbolj obogatijo tisti, ki so v shemi prisotni na začetku.

Razlog je v tem, da je možno izkopati končno število bitcoinov – 21 milijonov. Več kot je bitcoinov, ki jih pridobimo, težji so algoritmi, ki jih je treba rešiti za pridobivanje novih enot. Zdaj je bilo »izkopanih« več kot 18,5 milijona enot in povprečni računalnik že dolgo ne more več rudariti bitcoinov.

Zagovorniki bitcoin rudarjenja pravijo, da se rudarjenje vedno bolj usmerja v električno energijo iz obnovljivih virov, a okoljevarstveniki so ugotovili, da je to rudarjenje kljub temu zelo problematično; predvsem zato, ker »rudarji« uporabljajo najcenejšo elektriko, kar pomeni, da pridobivanje preusmerjajo v kraje, kjer uporabljajo premog.

Raziskava o porabi energije, ki so jo opravili na univerzi v Cambridgeu, kaže, da trenutno največ rudarjenja poteka na Kitajskem, ki se sicer počasi premika k obnovljivim virom energije, a še vedno približno dve tretjini električne energije prihajata iz premoga.

Druga študija iz Velike Britanije, ki je bila objavljena pred enim letom, je ugotovila, da se je računalniška moč, potrebna za rudarjenje bitcoinov, v letu 2019 povečala za štirikrat glede na leto 2018. Ugotovili so, da je to rudarjenje ponekod vplivalo tudi na cene električne energije in komunalnih storitev.

Z vsem tem pa je bitcoin problematičen tudi s svojim vplivom na svetovno gospodarstvo. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da bi v bližnji prihodnosti lahko prišlo do poka bitcoin balona.

Kaj lahko v tem trenutku naredimo mi?

Verjetno ne moremo kaj dosti vplivati na svetovno dogajanje, povezano z bitcoin mrzlico, lahko pa se zavedamo dogajanja in se bolje seznanimo s svetom, v katerem živimo.

Maja

Vreča dela na Arnesu in sodeluje v projektu Safe.si. Želi si, da bi čim več ljudi razumelo ozadja novih tehnologij - da bi bili več kot le uporabniki, da bi bili pametni uporabniki interneta.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
22°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa