fbpx
Časoris
Poklic učiteljica. Ilustracija: Miha Klenovšek
Poklic učiteljica. Ilustracija: Miha Klenovšek

Ko bom velika, bom učiteljica

Tršica Nina se je odločila, da malo razišče poklice. Začela je kar pri svojem.

Dragi mulci,

moji šolski vohuni so mi povedali, da si otroci želite izvedeti kaj več o posameznih poklicih. Tako da smo se v Časorisu odločili, da bomo sem in tja predstavili kak poklic, da se boste lažje odločili, kaj boste, ko boste veliki.

Zelo zelo bom vesela, če mi boste pisali in povedali, kaj želite postati. In potem bom uporabila vse svoje vohunske sile, poiskala nekoga, ki to dela, in ga s svojim strogim učiteljskim pogledom prisilila, da nam izda vse skrivnosti svojega dne.

Tokrat vam predstavljam svoj poklic. Za naslednjič pa že iščem novo žrtev.

Zapomnite pa si: Karkoli boste počeli, boste najbolje počeli, če boste to delali s srcem. Zato se skrbno odločite, na kakšno pot se boste podali.

Čakam na vaša pisemca,

Tršica Nina

 

Moj poklic: UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA

Kakšno izobrazbo potrebuješ za ta poklic?

Univerzitetno: diplomo (oz. magisterij po bolonjskem programu) na pedagoški fakulteti in še strokovni izpit.

Fino je, če imaš opravljen še:

  • tečaj za vaditelja plavanja;
  • seminar za izvajalce programa usposabljanja za vožnjo kolesa;
  • modul za poučevanje angleščine na nižji stopnji;

in še kaj.

Zapomni si: Učitelj se kar naprej izobražuje. KAR NAPREJ! 🙂

Kaj je tvoje najbolj pomembno – glavno – delo?

Izobraževanje, vzgoja in skrb za otroke. Otroke učim predmete, ki jih poznate iz šole, pa še angleščino, ki se zdaj izvaja že v prvih razredih. Trudim se, da so ure zanimive, inovativne, razumljive, zabavne in da pri tem upoštevam, da so otroci različni. Zelo različni.

Pripravljam konkretni material, iščem ideje po internetu (Pinterest je moj najboljši prijatelj 🙂 ), želim, da se čim več gibamo, da smo na svežem zraku. Pri pouku uporabljam sodobne pripomočke (računalnik, tablice …), učimo pa se tudi »po staro«: šivamo, računamo na prste in kocke, pišemo po tabli …

Učimo se tudi, kako se obnašati, kako biti prijazen, kako pokazati nekomu, da ga imaš rad, kako čustvovati, kako se zbrati, kako se učiti, kako si obrisati nos in zavezati vezalke. Včasih tudi, kako počistiti stranišče za sabo.

Poleg rednega pouka se udeležujemo natečajev, sodelujemo s krajem, v katerem je naša šola, nastopamo, delamo stvari, ki niso čisto za pouk (snemamo filmčke, delamo raziskave, pišemo časopis …) in se veliko pogovarjamo.

Učitelj izvaja še govorilne ure, roditeljske sestanke in se udeležuje številnih sestankov ter pedagoških konferenc.

In kaj tisto malo manj glavno?

Dokumentacija. Ki sploh ni manj glavna, ampak zelo pomembna. In precej je je.

Pa tisto delo, ki pride s tem poklicem.

Ker želim biti dobra učiteljica, kar naprej iščem ideje, pišem članke, doma izdelujem pripomočke, zbiram stvari, ki jih bom uporabila pri pouku (tudi domače stvari večkrat čudežno izginejo v šolo 🙂 ) …

Kaj je najtežje pri tvojem poklicu?

Zame so najtežje in najbolj stresne tiste situacije, ko s starši ne najdemo skupnega jezika.

Pa takrat, ko iščem in iščem način, da bi otroka usmerila na pravo pot – do znanja ali ustreznega vedenja, pa se ta kar izmika. Včasih je ob tem potrpežljivost pošteno na preizkušnji.

In kaj najlepše?

Kadar je tvojim otročkom dejansko vse jasno, ko jim nekaj razložiš. Ali pa, kadar po dooooolgem trudu in iskanju rešitev nekega dne zasveti otroku žarnica nad glavo. In kadar ti otroci povedo, da te imajo radi. Pa kadar ti uspe kak carski projekt.

Pa takrat, ko jih pohvališ in kar zasvetijo. Krasno. 🙂 Pa tudi kadar oni kdaj pohvalijo tebe.

Kaj je za tvoje delo nujno potrebno?

Imeti moraš rad otroke.

Nujna pa je tudi empatija – da se znaš vživeti v kožo drugega, tako otroka kot starša in druge učitelje.

Ali doma kdaj razmišljaš o svojem poklicu?

Ali kdaj ne? 🙂

Če bi lahko, bi se še enkrat odločil za isti poklic?

Bi! Še stokrat.

Kaj bi povedala tistim, ki se odločajo za tvoj poklic?

Biti učitelj je najlepši poklic na svetu! Najlepši! Ker lahko delaš sto stvari. Ker si lahko izviren, ustvarjalen in ker je vedno drugače. Pa ker delaš z otroki.

Pa tudi zato, ker se učitelji nikoli ne postaramo. Otroci nas vedno delajo mlade (in kar naj se upa javiti tisti, ki temu nasprotuje 🙂 ).

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.

image_print
Nina

Nina

Jelen je Tršica Nina, učiteljica, ki je požrla vso pamet na svetu! Zakaj? Ker je že bila nesrečno zaljubljena. Ker se je sekirala zaradi krivega nosu. Ker so ji starši parali živce. Tršica Nina je doživela vse to in še stokrat več! In preživela! In teh trenutkov se zelo rada spominja! Zato vam, dragi mulci, z veseljem pametuje v Časorisu.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
17°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.