fbpx
Časoris
Pomembno je, da spolnega nasilja ne spregledamo, ne zamolčimo in seveda ne povzročamo! Vir: Pixabay
Pomembno je, da spolnega nasilja ne spregledamo, ne zamolčimo in seveda ne povzročamo! Vir: Pixabay

Katere se najpogostejše zmote o spolnem nasilju?

Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo spolno nasilje? Veliko ljudi pomisli na posilstvo, na temačno ulico, neznanega moškega in mlado žensko, oblečeno v izzivalna oblačila. To je precej pogosta stereotipna predstava, ki je zmotna.

Da ne bi povzročali spolnega nasilja, da bi ga pomagali preprečiti, ustaviti in se zaščititi pred njim, je pomembno, da poznamo dejstva o tej vrsti nasilja.

  • ZMOTNO PREPRIČANJE 1: Spolno nasilje je posilstvo.

DEJSTVO: Spolno nasilje je vsako vedenje/ravnanje s spolno vsebino, ki si ga druga oseba ne želi. Včasih se oseba, ki doživlja spolno nasilje, počuti neprijetno, čuti nelagodje, strah ali ogroženost, včasih pa si samo ne želi in ne dovoli, da se do nje vedemo na tak način. Spolno nasilje je lahko besedno (kar nekdo reče, govori, napiše), fizično (ko pride do telesnega dotika, stika, razkazovanje intimnih delov telesa ipd.) in nebesedno (kar nekdo nariše, fotografira, pokaže, opazuje, nakazuje).

  • ZMOTNO PREPRIČANJE 2: Spolno nasilje se dogaja samo najstnicam in odraslim ženskam.

DEJSTVO: Žrtve spolnega nasilja so lahko že zelo majhni otroci. Najpogosteje se dogaja dekletom in ženskam, žrtve spolnega nasilja pa so lahko tudi fantje in odrasli moški.

  • ZMOTNO PREPRIČANJE 3: Spolne zlorabe otrok so redke.

DEJSTVO: Po nekaterih podatkih je v času svojega otroštva žrtev spolnega nasilja vsak 5. otrok, kar pomeni, da je precejšnja možnost, da tudi sam/sama poznaš koga, ki je bil žrtev spolne zlorabe.

  • ZMOTNO PREPRIČANJE 4: Storilec spolnega nasilja je navadno neznanec, ki svojo žrtev napade v temni ulici.

DEJSTVO: Storilci so najpogosteje osebe, ki jih žrtev pozna. To seveda pomeni, da se večina (70 do 85 %) primerov spolnega nasilja zgodi znotraj kroga družine, znancev ali prijateljev.

  • ZMOTNO PREPRIČANJE 5: Večina posilstev je prijavljena policiji.

DEJSTVO: Žrtve posilstva redkokdaj povedo, kaj se jim je zgodilo. Po nekaterih ocenah naj bi bilo policiji prijavljenih le okoli 30 % vseh posilstev. Pogosto je žrtve sram, strah, da jim drugi ne bodo verjeli, ker nimajo dokazov, ali pa imajo za to kakšen drug razlog. Pogosto je posilstvo še toliko težje priznati fantom, ki imajo poleg zgoraj naštetega tudi občutek, da jih bo svet ob priznanju videl kot šibke in kot tiste, ki se jim kaj takega tako ali tako ne more zgoditi.

  • ZMOTNO PREPRIČANJE 6: Žrtev spolnega nasilja je včasih sama kriva, da doživi spolno nasilje.

DEJSTVO: Žrtev nasilja ni NIKOLI niti v najmanjši meri odgovorna za to, kar se ji je zgodilo, ne glede na to, kako je bila oblečena, kje je bila, ali je bila pod vplivom alkohola ali drugih sredstev ipd.

Zaradi spolnega nasilja se lahko oseba, ki ga doživi, počuti neprijetno, lahko jo je sram, lahko je jezna, žalostna, lahko jo je strah, se počuti krivo. Lahko se počuti, kot da je nekaj narobe z njo. Včasih so posledice zelo hude in trajajo dalj časa.

Zelo pomembno je, da nekomu pove o tem, kaj se ji je zgodilo, in poišče pomoč.

Pomembno je torej, da spolnega nasilja ne spregledamo, ne zamolčimo in seveda ne povzročamo! Če bomo poznali dejstva o nasilju in bomo znali poskrbeti tako zase kot drug za drugega, bomo pri tem uspešnejši.

Če imaš tudi ti izkušnjo spolnega nasilja ali pa poznaš koga, ki se mu spolno nasilje dogaja, vedi, da so na voljo različne oblike pomoči.

Če si želiš o spolnem nasilju izvedeti več, predlagamo ogled strani Zavoda za moč, kjer so predstavljena še druga zmotna prepričanja o spolnem nasilju.

V kolikor si želiš anonimnega pogovora z nekom, ki bi ti lahko svetoval ali te poslušal, ti predlagam:

  • zaupni telefon Samarijan (116 123)
  • Tom telefon za otroke in mladostnike (116 111)
  • Društvo SOS telefon (080 11 55)
  • Društvo za nenasilno komunikacijo (01 34 44 822; info@drustvo-dnk.si).

Spolno nasilje lahko prijaviš policiji, lahko pa se obrneš tudi na center za socialno delo.

***

Prispevek sta pripravili študentka magistrskega študija psihologije Staša Lesjak in magistrica psihologije Mateja Štirn.

ISA Institut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar in Katarina Kocbek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.