Ste tudi vi naleteli na novico, da se lahko pred novim koronavirusom zaščitite s česnom ali toplo vodo?
V času epidemije novega koronavirusa so se po družbenih omrežjih širile številne polresnice in lažne novice.
Ali veste, kako prepoznati lažne novice in zakaj je treba pomisliti, preden informacije delimo na družbenih omrežjih?
Če želite okrepiti medijske in digitalne veščine ter znanje o vrednotenju podatkov, informacij in medijskih vsebin, vam lahko pomagamo.
Delavnice lahko prilagodimo tudi za učence.
Pišite nam na naslov urednik@casoris.si in pogovorili se bomo, kakšna znanja potrebujete in kako jih lahko pridobite.
Priporočilo udeleženke
Na delavnici Lažne novice in medijska pismenost nas je predavateljica seznanila z osnovnimi orodji za prepoznavanje lažnih novic, z nameni ter možnimi posledicami laži, polresnic, prikrojenih (izrazito subjektivnih) novic, napihnjenih objav ipd.
V času, ko le še zelo redki otroci vidijo odrasle brati tiskan časopis in ko tudi visoko izobraženi odrasli z lahkoto in brez zavor povedo, da ne spremljajo novic niti po RTV, otroci potrebujejo medijsko vzgojo v šoli.
Predmetnik bi moral učence/dijake opremiti z veščinami prepoznavanja namenov, ki stojijo za novicami, postopoma pa jih usmeriti na pot preudarnih bralcev/poslušalcev novic, ki zmorejo jasno razvrstiti večino informacij z družbenih omrežij kot manj relevantne od tistih iz zanesljivih medijev. Pomembno je, da si posameznik pridobi kompetence za oblikovanje čimbolj objektivne slike dogajanja v ožji in širši okolici.
Da bo medijska vzgoja učinkovita, bi bilo dobro, da je integrirana v učni program osnovne in srednje šole in ne prepuščena zgolj slavistu, ki pri svojem predmetu obravnava intervju kot besedilno vrsto, ali učitelju, ki lahko obširno tematiko na razredni uri ali pri novinarski interesni dejavnosti le skicira.
Slavica Šavli, prof. nemškega jezika in slovenskega jezika, vzgojiteljica
