Se želite zavarovati pred lažnimi novicami, izpiliti veščine pisanja in ustvarjanja novinarskih besedil, izboljšati delovanje novinarskega krožka na šoli ali urediti privlačno in zanimivo šolsko glasilo?
Prijavite se na Časorisove delavnice medijske pismenosti.
Aktualne delavnice
Delavnica medijske pismenosti Nimam pojma! – za učiteljske kolektive na osnovnih in srednjih šolah
- Kaj je medijska pismenost in zakaj je pomembna,
- kako prepoznavamo lažne novice in zakaj je njihov vpliv na skupnost poguben,
- katera orodja za razlikovanje resnice in laži imamo na voljo?
Na brezplačno 90-minutno delavnico za učitelje in učiteljice, profesorje in profesorice osnovnih in srednjih šol, ki jo financira Arnes, se prijavite s sporočilom na naslov urednistvo@casoris.si.
Delavnice za osnovnošolce in dijake
V Časorisu izvajamo tudi delavnice medijske pismenosti in novinarstva za osnovnošolce in dijake.
Trenutno nimamo na voljo brezplačnih delavnic, lahko pa se zanje odločite proti plačilu.
Se ne morete prijaviti na ponujene delavnice?
Pišite nam na urednistvo@casoris.si in pogovorili se bomo, kakšna znanja potrebujete in kako jih lahko pridobite.
Zakaj je včasih treba reči Nimam pojma?
Ste morda tudi vi naleteli na novico, da se lahko pred novim koronavirusom zaščitite s česnom ali toplo vodo?
V času epidemije novega koronavirusa pa tudi pozneje vojne v Ukrajini so se po družbenih omrežjih razširile številne polresnice in lažne novice.
Ali veste, kako prepoznati lažne novice in zakaj je treba pomisliti, preden informacije delimo na družbenih omrežjih?
Znate presoditi, ali je viralna objava na družbenem omrežju pristna?
Otroci in odrasli zlahka nasedemo na lažne novice oziroma dezinformacije, še posebej če te vplivajo na naša čustva ali se poigravajo z našimi prepričanji.
Na delavnici o lažnih novicah in medijski pismenosti bomo predstavili, kaj je medijska pismenost, zakaj je pomembna, kako prepoznavamo lažne novice in zakaj je to sploh pomembno, svoje znanje pa preizkusili na praktičnih primerih.
Če imamo razvite veščine medijske pismenosti, če vemo katera orodja za razlikovanje resnice in laži imamo na voljo, bomo to znanje lažje posredovali naprej – otrokom, učence prijateljem in znancem – predvsem pa se bomo znali zavarovati pred pandemijo dezinformacij, ki vplivajo na naše ravnanje in krhajo odnose v skupnosti.
Če želite okrepiti medijske in digitalne veščine ter znanje o vrednotenju podatkov, informacij in medijskih vsebin, vam lahko pomagamo.
Delavnice lahko pripravimo za učence in dijake, denimo za tiste, ki obiskujejo predmet aktivno državljanstvo, in za učitelje.
Aktivni državljan, ki se odloča na podlagi dezinformacij, namreč lahko povzroči celo več škode kot neaktiven državljan.
Mnenja o delavnicah
Na delavnici Lažne novice in medijska pismenost nas je predavateljica seznanila z osnovnimi orodji za prepoznavanje lažnih novic, z nameni ter možnimi posledicami laži, polresnic, prikrojenih (izrazito subjektivnih) novic, napihnjenih objav ipd.
V času, ko le še zelo redki otroci vidijo odrasle brati tiskan časopis in ko tudi visoko izobraženi odrasli z lahkoto in brez zavor povedo, da ne spremljajo novic niti po RTV, otroci potrebujejo medijsko vzgojo v šoli.
Predmetnik bi moral učence/dijake opremiti z veščinami prepoznavanja namenov, ki stojijo za novicami, postopoma pa jih usmeriti na pot preudarnih bralcev/poslušalcev novic, ki zmorejo jasno razvrstiti večino informacij z družbenih omrežij kot manj relevantne od tistih iz zanesljivih medijev. Pomembno je, da si posameznik pridobi kompetence za oblikovanje čimbolj objektivne slike dogajanja v ožji in širši okolici.
Da bo medijska vzgoja učinkovita, bi bilo dobro, da je integrirana v učni program osnovne in srednje šole in ne prepuščena zgolj slavistu, ki pri svojem predmetu obravnava intervju kot besedilno vrsto, ali učitelju, ki lahko obširno tematiko na razredni uri ali pri novinarski interesni dejavnosti le skicira.
Slavica Šavli, prof. nemškega jezika in slovenskega jezika, vzgojiteljica, o delavnici za učitelje, 2021
***
Delavnica se osredotoča na en segment medijske pismenosti in to je preverjanje virov in razumevanje fenomena lažnih novic. Učinkovit program medijske pismenosti mora biti vključen v obvezni predmet, pri katerem bi otroke celovito, strukturirano učili kritičnega mišljenja, kritične uporabe medijev in njihove kritične potrošnje. […] Želim čestitati tako dr. Merljak Zdovc kot tudi OŠ Franceta Bevka, da so ključna vprašanja sodobnega časa vzeli zares in v premišljevanje o njih kot tudi v iskanje odgovorov vključili svoje učence. Tako spodbudno izobraževalno okolje otrokom in mladostnikom mogoče ne bo ponudilo odgovorov na vsa vprašanja, ponudilo pa jim bo znanje in samozavest, da je ena ključnih človeških zmožnosti kritično mišljenje.
Dr. Sandra Bašič Hrvatin, o delavnici za osnovnošolce, 2019
***
Poleg izjemne strokovnosti dr. Sonjo Merljak Zdovc odlikuje tudi odličen pristop za delo z mladimi, ki jih navdušuje nad novinarskim delom ter izobražuje na področju argumentiranja, kritičnega mišljenja in obvladovanja jezika.
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center, o delavnici za srednješolce, 2018
