Kako so nastali vprašaj in druga ločila

Otroci radi sprašujete.

Zanima vas marsikaj, med drugim tudi, kako so nastala imena za posamezne predmete.

Zakaj je limona denimo limona?

In ker ste v prvem šolskem tednu segli tudi po šolskem berilu, ste se morda vprašali, kako so nastala ločila?

Novinarji britanskega BBC so razkrili to skrivnost.

Prvi pisci in bralci v stari Grčiji niso uporabljali ločil.

Besedilasobilazapisanabrezpresledkovločilinvelikezačetnice in zato težko razumljiva. To za tiste čase ni bilo nič nenavadnega, saj je bila govorjena beseda veliko bolj cenjena kot pisana.

Potem pa je knjižničar Aristofan v znameniti Aleksandrijski knjižnici tri stoletja pred našim štetjem rekel: dovolj. Povedi je razbil na smiselne enote, presledke pa označil s pikami v treh različnih višinah. To še niso bila ločila, kot jih poznamo danes, a z njimi se je začelo.

Naslednja prelomnica je bil pojav ilustriranih knjig, ki je povezan z razvojem kriščanstva. V 8. stoletju pa so se že pojavile prve črke in z njimi ločila, tudi vprašaj.

Izum tiska in Gutenbergova Biblija sta jih v 15. stoletju zacementirala in vse do pojava smeškotov, ki veljajo za naslednji korak v življenju ločil, se skorajda niso spremenila.

Danes so tako nepogrešljiv del besedil, da jih sploh ne opazimo − razen ko so napačno postavljena in zato spremenijo pomen povedi.

Slovarček

Zacementirati v publicističnih besedilih pomeni narediti kaj čvrsto, trdno.

Za razmislek

1. Katero je tvoje najljubše ločilo?
2. Kakšna je njegova vloga v povedi?
3. Ali poznaš primer povedi, ki spremeni smisel, če je vejica na napačnem mestu?