SonjaOtroci radi sprašujete.
Zanima vas marsikaj, med drugim tudi, kako so nastala imena za posamezne predmete.
Zakaj je limona denimo limona?
In ker ste v prvem šolskem tednu segli tudi po šolskem berilu, ste se morda vprašali, kako so nastala ločila?
Novinarji britanskega BBC so razkrili to skrivnost.
Prvi pisci in bralci v stari Grčiji niso uporabljali ločil.
Besedilasobilazapisanabrezpresledkovločilinvelikezačetnice in zato težko razumljiva. To za tiste čase ni bilo nič nenavadnega, saj je bila govorjena beseda veliko bolj cenjena kot pisana.
Potem pa je knjižničar Aristofan v znameniti Aleksandrijski knjižnici tri stoletja pred našim štetjem rekel: dovolj. Povedi je razbil na smiselne enote, presledke pa označil s pikami v treh različnih višinah. To še niso bila ločila, kot jih poznamo danes, a z njimi se je začelo.
Naslednja prelomnica je bil pojav ilustriranih knjig, ki je povezan z razvojem kriščanstva. V 8. stoletju pa so se že pojavile prve črke in z njimi ločila, tudi vprašaj.
Izum tiska in Gutenbergova Biblija sta jih v 15. stoletju zacementirala in vse do pojava smeškotov, ki veljajo za naslednji korak v življenju ločil, se skorajda niso spremenila.
Danes so tako nepogrešljiv del besedil, da jih sploh ne opazimo − razen ko so napačno postavljena in zato spremenijo pomen povedi.
Slovarček
Zacementirati v publicističnih besedilih pomeni narediti kaj čvrsto, trdno.
Za razmislek
- Katero je tvoje najljubše ločilo?
- Kakšna je njegova vloga v povedi?
- Ali poznaš primer povedi, ki spremeni smisel, če je vejica na napačnem mestu?
Sabina
