Prijateljstvo in socialna izključenost. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kako pomagati učencem pri vključevanju v razred?

Facebooktwittergoogle_plus

Občutek pripadnosti skupini in povezanost z vrstniki sta pomembna v vseh starostnih obdobjih. Posebno vlogo pa dobita v najstniških letih, ko postanejo mladi še posebej občutljivi na zavračanje vrstnikov.

V tem obdobju namreč otroci postanejo bolj neodvisni od staršev, obenem pa se poveča njihova odvisnost od vrstniške skupine.

Učenci, ki se ne uspejo vključiti v razred, lahko vsakodnevno doživljajo hude stiske. Socialno izključevanje v šolskem okolju je pravzaprav oblika odnosnega nasilja – posameznik je žrtev manipulacije z odnosi in njegovim položajem v razredu.

Prijateljstvo in socialna izključenost. Vir: Pixabay

Vir: Pixabay

Kaj je socialna izključenost in kako se kaže?

Socialno izključevanje ima mnogo oblik – od te, da učence namerno izključujejo iz skupine vrstnikov, do te, da o njih širijo govorice, jih kličejo z žaljivimi imeni ali jih namerno spravljajo v zadrego.

Pri učencih, ki v svoji vrstniški skupini niso sprejeti, lahko pride do težav na področju fizičnega, čustvenega in duševnega zdravja. Lahko pride do poslabšanega delovanja imunskega sistema, manj kakovostnega spanja, upadanja samospoštovanja, občutkov anksioznosti, depresivnosti, agresivnosti. Učenci so lahko večkrat odsotni od pouka, poslabša se jim učna uspešnost, jih boli trebuh ali glava, imajo motnje prehranjevanja, zlorabljajo droge ali celo razmišljajo o samomoru.

Socialno izoliran mladostnik ima ponavadi manj razvite socialne spretnosti, zato težje vzpostavi prijateljske odnose in hkrati nima možnosti, da bi v skupini vrstnikov razvijal socialne spretnosti. Tako lahko hitro pride do začaranega kroga.

Na drugi strani pa so učenci, ki najlažje sklepajo prijateljstva, običajno skrbni ter pripravljeni deliti in pomagati. Hkrati znajo bolje komunicirati z drugimi in so manj agresivni ter sebični. Priljubljeni učenci so tudi spretni v medosebnih odnosih, imajo razvito empatijo, lahko se postavijo v kožo drugega in imajo bolj razvite sposobnosti moralnega sklepanja (občutek za to, kaj je prav in kaj narobe; sprejemanje ustreznih odločitev).

Spretnosti, s katerimi priljubljeni učenci lažje sklepajo prijateljstva, se lahko nauči tudi učenec, ki ga razred ne sprejema, vendar to ni vedno enostavno.

Prijateljstvo in socialna izključenost. Vir: Pixabay

Vir: Pixabay

Socialna izključenost in vloga učitelja, strokovnega delavca

Za učence s težavami na socialnem področju je učiteljeva vloga pri vključevanju v razred odločilnega pomena.

Kljub temu, da med nekaterimi učitelji še vedno velja prepričanje, da je šola namenjena izključno poučevanju in učenju, je pomemben del učnega procesa tudi učenje socialnih spretnosti in ustvarjanje pozitivnega vzdušja v razredu. Učenci, ki niso sprejeti in ki se ne počutijo dobro v razredu, so lahko obremenjeni s tem, kaj bodo počeli med odmorom ali med kosilom, in niso pozorni na učno vsebino. Zato bi lahko trdili celo, da je treba najprej poskrbeti za prijetno vzdušje v razredu, saj bo učenje potem lažje potekalo.

Če učitelj opazi, da razred nekega učenca zavrača, je dobro, da poskuša najprej ugotoviti vzroke za to. Učitelj lahko opazuje učenca med poukom, med odmorom (če ima možnost), na izletih. Lahko se pozanima o tem, kaj opažajo ostali učitelji ali kateri od učencev, ki mu zaupa.

Učitelji imajo na razpolago več možnih ukrepov, s katerimi lahko pomagajo izključenemu učencu. Ti od učiteljev res zahtevajo nekaj skrbnih premislekov in načrtovanja, a z vloženim trudom lahko bistveno pripomorejo, da se položaj izključenega učenca v razredu izboljša, hkrati pa poskrbijo za večjo medsebojno povezanost v razredu.

Prijateljstvo in socialna izključenost. Vir: Pixabay

Vir: Pixabay

Aktivnosti, ki jih lahko učitelj izvaja s celotnim razredom
  • Pomembno je, da učitelj učencem predstavlja vzor, kako naj se vedejo do učenca, ki ga sošolci izključujejo. Zaradi določenih učenčevih lastnosti lahko včasih tudi sami učitelji težko nadzirajo svoje negativne občutke. Ti se lahko izražajo v interakciji s tem učencem. Zato je izjemno pomembno, da se najprej zavejo teh občutkov in jih poskušajo obvladati/nadzorovati. Hkrati pa se morajo zavedati tudi svoje moči, ki jo imajo kot vzorniki za ostale učence.
  • Učitelj mora z verbalnimi in neverbalnimi sporočili pokazati, da učenca, ki je izključen, sprejema v enaki meri kot njegove sošolce. Učitelj, ki se iskreno zanima za izključenega učenca in ostalim učencem pokaže, da mu je v njegovi družbi prijetno, lahko prispeva k temu, da postane učenec bolj zanimiv zanje. S tem učitelj poveča možnosti, da ga bodo učenci sprejeli medse. Učitelj lahko pomaga tudi tako, da poišče priložnosti, v katerih lahko izključeni učenec prikaže svoje spretnosti in interese.
  • Učitelj se mora izogibati tudi skupinskemu kaznovanju zaradi napak, ki jih naredi en sam učenec, še posebej, če je to učenec, ki ga sošolci ne sprejemajo. Ta strategija je v svojem bistvu nepravična in lahko še okrepi zavračanje določenih učencev. Bolje je ubrati ravno obratno pot in raje nagraditi vse učence zaradi nečesa, kar je tak učenec storil dobro.
  • Če ima otrok specifično težavo (zdravstveno, socialno ali učno), ki dnevno vpliva na njegovo delo v šoli, je koristno, da se učitelj o njegovih stiskah pogovori s celotnim razredom. Velik učinek lahko dosežemo, če otroku damo možnost, da sam spregovori o svojih težavah (a le, če to naredi brez prisile). Ob tem se lahko učitelj z razredom tudi pogovori, kako naj bi temu učencu pomagali.
  • Včasih lahko pri vključevanju učencev, ki jih sošolci ne sprejemajo, pomagajo tudi učenci, ki jih učitelj izbere za t. i. vrstniške partnerje. Učitelj mora biti pri tem zelo pozoren na to, katerega učenca izbere, in vsaj na začetku budno spremljati njuna srečanja.
  • Učitelj lahko delo v skupinah organizira tako, da izključenega učenca razporedi v skupino s sošolci, ki ga bodo verjetno sprejeli. Dobro je, da se z njimi prej o tem tudi pogovori.
  • Med razredno uro se lahko učitelj z učenci pogovori o tem, kaj je in kaj ni prijateljstvo, in pri tem opozori na to, kako se lahko počuti nekdo, ki je izključen iz igre, druženja ali dejavnosti pri pouku.
  • Učitelj lahko ustvari v razredu priložnosti, ki učencu omogočajo, da pokaže svoje talente in močna področja. Če je dober pri nekem predmetu, lahko tudi pomaga mlajšemu učencu.
  • Učitelji lahko učne ure oblikujejo tako, da pogovor teče o določeni socialni spretnosti ali drugih lastnostih, ki so povezane z vzpostavljanjem in ohranjanjem prijateljskih odnosov (empatija, spoštovanje …).
Prijateljstvo in socialna izključenost. Vir: Pixabay

Vir: Pixabay

Individualne aktivnosti z izključenim učencem, ki jih lahko izvaja učitelj
  • Učitelj lahko z učencem spregovori o tem, kako se počuti, če pride do konflikta (na primer: Zakaj se je tako odzval?, Kako, misliš, da se je počutil?, Kaj bi lahko rekel ali storil drugače?) in s tem vpliva na to, da postane izključeni učenec bolj pozoren na svoja čustva, na čustva drugih učencev in na lastno vedenje.
  • Z učencem lahko spregovori o socialnih spretnostih, ki bi lahko olajšale sklepanje prijateljstev (med vprašanji, ki lahko pomagajo pri vzpostavljanju stika, sta na primer: Ali se greš to igro z mano?, Ali bi bil z mano v paru?).
  • Učitelj lahko tudi spodbuja igre in aktivnosti, ki za doseganje ciljev od učencev zahtevajo skupno odgovornost in medsebojno pomoč.

Glede na to, da so učenci, ki so socialno izolirani oziroma jih sošolci ne sprejemajo, žrtve medvrstniškega nasilja, je zelo pomembno, da učitelj poseže v situacijo, če opazi, da se kaj takega dogaja v razredu oziroma na šoli. Jasno mora izraziti pravila, da žalitve in posmehovanje niso sprejemljivi, in ustvarjati klimo sprejemanja in spoštovanja.

Prijateljstvo in socialna izključenost. Vir: Pixabay

Prijateljstvo in socialna izključenost. Vir: Pixabay

Socialna izključenost in vloga staršev

Pri zmanjševanju stisk učencev, ki so zavrnjeni v svoji skupini, pa lahko veliko pripomorejo tudi njihovi starši.

  • Otroci in mladostniki so bolj spretni v obvladovanju čustev, če se starši z njimi pogovarjajo o njihovih občutkih. Pomembno je, da starši z njimi sočustvujejo in poskušajo skupaj z njimi poiskati rešitev težave. Obratno velja za otroke in mladostnike, katerih starši ne upoštevajo njihovih negativnih čustev in jih brez pogovora odslovijo (na primer: Iz muhe delaš slona, To je trapasto) ali jih zanje celo kaznujejo (Pojdi v svojo sobo in ne pridi ven, dokler se ne ohladiš). Glede na to, da je primerno izražanje čustev ena od pomembnih lastnosti pri vzpostavljanju in ohranjanju odnosov, je pomembno, da so starši pozorni na občutke svojih otrok in jim namenijo dovolj pozornosti, kadar se želijo o njih pogovoriti.
  • Pomembno je, da starši otroku povedo, da imajo pravico, da se počutijo varne, močne in svobodne in da jim bodo pri tem pomagali (ali da bodo sami navezali stik s šolo, če je otrok izoliran, ali pa podprli otroka, tako da ga bodo z učenjem strategij opolnomočili za iskanje vrstnikov za druženje). Če otrok v šoli doživlja stisko, je zelo pomembno, da mu starši doma zagotovijo varno okolje in mu pokažejo, da ga sami sprejemajo brezpogojno.
  • Pomemben je tudi način vzgoje. Nekateri starši nadzor nad otrokom oziroma mladostnikom skušajo doseči z grožnjami in kaznovanjem. V odnosu med starši in otrokom zato primanjkuje topline ter bližine, kar povečuje verjetnost, da bodo učenci zavrnjeni. Nadzor staršev, ki so z otroki povezani, se kaže tako, da starši otrokom postavljajo meje in od njih zahtevajo določeno stopnjo zrelosti. Na vedenje otrok skušajo delovati s pomočjo razpravljanja in pojasnjevanja razlogov, ki so v ozadju določenih pravil. V tem primeru je večja verjetnost, da bodo otroci manj agresivni, da se bodo bolj zanašali nase, imeli večji samonadzor in jih bodo sošolci bolje sprejemali.
  • Starši lahko otrokom pomagajo tudi tako, da jih naučijo prijazno komunicirati. Najprej lahko predstavljajo zgled – za otroka so starši pomemben model komunikacije. Tako kot se bodo starši pogovarjali z otrokom in ostalimi družinskimi člani, tako se bo njihov otrok pogovarjal z ljudmi, s katerimi se vsak dan srečuje zunaj družinskega okolja.
  • Lahko pa otroka opremijo tudi z nekaterimi konkretnimi nasveti, npr. kako naj postane dober poslušalec (z obrazom, predvsem z očmi, in s telesom naj pokaže, da je tisto, kar mu sošolec govori, pomembno; naj pove, kaj mu je všeč in česa ne mara, ter skuša ugotoviti isto pri sošolcu, s katerim želi vzpostaviti vez; naj ne prevladuje, ko se z nekom pogovarja, tudi drugim je treba pustiti do besede ali mu postaviti kakšno vprašanje).
  • Vezi med ostalimi učenci in otrokom, ki ga v razredu izključujejo, lahko starši pomagajo krepiti tudi tako, da katerega od sošolcev, ki je njihovemu otroku vsaj nekoliko bolj naklonjen, povabijo na druženje po šoli, na njihov dom. Pri tem vsaj na začetku velja opozorilo, da morajo biti starši pozorni na to, kako poteka igra/druženje.

Navedenih je nekaj možnosti, ki jih učitelji in starši lahko uporabijo, da bi pomagali otrokom, ki doživljajo stiske, ker jih vrstniki ne sprejemajo. Pri tem velja poudariti, da lahko že en prijatelj, s katerim se uspe povezati tak učenec, pripomore k bistveni spremembi v doživljanju socialnega položaja tega učenca v razredu. Ta prijatelj lahko pomaga, da se začaran krog začne vrteti v pozitivno smer.

Več informacij lahko najdete na povezavah:

Gwen Dewar: How to help kids make friends

Sherri Gordon: 5 Ways Teachers Can Help Socially Isolated Students

Dr. Kenneth Shore: Helping the Socially Isolated Child

Rick Lavoie: Helping the Socially Isolated Child Make Friends

Leonardo Rocker: Social Exclusion at School

WikiHow: How to Help Someone Who Is Being Bullied

https://www.wikihow.com/Help-Someone-Who-Is-Being-Bullied

***

Asistentka dr. Tina Pirc z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je sodelavka ISA instituta.

Prispevek je nastal v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Neon, Reci ne nasilju. Vir: ISA insitut

Reci ne nasilju. Vir: ISA insitut

MZ. Vir: ISA Institut

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
najstnikirazredsocialna izkljuenostvrstniki

ISA Institut • 24. 11. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor