fbpx
Časoris
Foto: Andrew Angelov/Dreamstime
Foto: Andrew Angelov/Dreamstime

Kako mladi vidimo revščino in socialno izključenost?

Revščino verjetno vsak izmed nas dojema drugače.

Nekateri bi preprosto rekli, da je to pomanjkanje določenih osnovnih materialnih dobrin, za druge je ta lahko že samo pomanjkanje razkošja.

Revščino lahko vsi opazimo s hojo po ulicah, nekateri pa se z njo soočajo kar doma.

Revščina ne predstavlja samo stanja, v katerem oseba nima finančnih sredstev za minimalni življenjski standard, temveč pogosto tudi pomanjkanje psihične podpore v družbi, kar – sploh pri mlajših – pogosto vodi do socialne izključenosti. Ta se odraža predvsem v šolah.

O vsem tem in še več smo debatirali na dogodku na daljavo Jamstvo za otroke z otroki, kjer smo v različnih manjših skupinah razpravljali o aktualnih tematikah. V naši smo se osredotočili na revščino in socialno izključenost.

Spopadali smo se z vprašanjem, katere družbene skupine so bolj izpostavljene revščini. To nam je predstavljalo kar velik izziv, saj smo ugotovili, da je takšne ljudi težje opredeliti, kot se zdi.

Podprite Časoris trajnik

Vseeno smo ugotovili, da se z revščino pogosteje spopadajo predvsem begunci in Romi, drugače govoreče manjšine ob mejah, otroci, ki izgubijo starša ali pa imajo v družini probleme (in se po pomoč obračajo na različne organizacije in krizne centre), in morda tudi otroci s posebnimi potrebami.

Jasno je, da se v vsaki izmed skupin najde delež revnih in da se njihove izkušnje v družbi lahko razlikujejo od drugih.

Poudarek je bil predvsem na izkušnjah otrok v šoli, saj izključenost postane velik problem, ko začne vplivati tudi na duševno zdravje otroka.

O tem bi se lahko več pogovarjali v šolah, saj pomanjkanje motivacije vpliva tudi na učinkovitost učenja in na splošno šolsko delo.

Zdi se nam, da se takšne težave pogosto rešujejo na napačne načine. Še posebej smo v stiski bodoči srednješolci, saj smo pod izrednim pritiskom.

Veliko devetošolcev je letos pod stresom. Po dolgem obdobju šolanja na daljavo niso prepričani v svoje znanje, hkrati pa jih čaka boj za točke. Zaradi visoke omejitve točk si zastavljajo visoke, težko uresničljive cilje. Neuspeh jih lahko zelo potre, saj lahko izjemno vpliva na njihovo prihodnost. Bliža se namreč konec izobraževanja v osnovni šoli in prehod v srednjo šolo, ko bodo njihovo delo in zbrane točke zelo pomembne.

Ema Lacmanovič. Vir: osebni arhiv
Ema Lacmanovič. Vir: osebni arhiv

Ob globljem razmisleku smo ugotovili, da imajo velik problem tudi tujci, ki so pred kratkim prišli v Slovenijo in še niso spoznali našega jezika. Težav nimajo le z ocenami, ampak tudi s spoznavanjem novih prijateljev. Ker so zapustili svojo domovino, šola trenutno ne bi smela biti njihova prioriteta.

Nazadnje smo predelali še temo o šoli bolj na splošno in skupaj preprosto svetovali, kje in kako bi po našem mnenju lahko naredili spremembe.

Ravno zato je bil dogodek tako dragocen, saj je pomembno, da se otrokom pred spremembami, ki se jih dotikajo, najprej prisluhne. Le s skupnimi močmi lahko izboljšamo svet.

Ema Lacmanovič, 9. b razred, Osnovna šola Brinje Grosuplje

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Podprite Časoris Podporniki-102040 Share

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Mostly cloudy
16°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa