Časoris

Zakaj in kako se je vse začelo?

Časoris je nastal aprila 2015, po januarskem terorističnem napadu na časopis Charlie Hebdo v Parizu.

Takrat so se mnogi starši spraševali, kako naj svojim otrokom razložijo, kaj se je zgodilo.

Članek o tem, kako je francoski časopis za otroke predstavil te dogodke, nas je spomnil, da v Sloveniji nimamo podobnega medija za otroke in njihove starše. To nas je spodbudilo, da ustvarimo Časoris.

Danes je Časoris prepoznan kot primer pozitivne spletne vsebine s strani Better Internet for Kids.

Časoris izdaja Inštitut za informiranje in izobraževanje Časoris. Urednica je Sonja Merljak Zdovc, k ustvarjanju pa redno prispevajo novinarji, lektorji, učitelji in drugi strokovnjaki. Poseben prostor v Časorisu imajo tudi otroci, ki v posebni rubriki delijo svoje zgodbe.

V posebni rubriki objavljamo tudi dodatne informacije za starše in učitelje.

Časoris si prizadeva za spodbudno in vključujočo kulturo na delovnem mestu. Zavzemamo se za raznolikost in odpravo diskriminacije, zato smo podpisali Listino raznolikosti Slovenije, urednica Sonja Merljak Zdovc pa je ena od slovenskih ambasadork raznolikosti.

Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate na urednistvo@casoris.si.

Osebna izjava urednice dr. Sonje Merljak Zdovc

Obožujem novinarstvo. Verjamem, da je to najlepši poklic na svetu. Ko sem postala novinarka, smo pogosto govorili, da želimo prinesti mir svetu. Podobno kot tekmovalke na izboru za Miss sveta.

Vendar se je novinarstvo v zadnjih desetletjih začelo spopadati s krizo. Mediji, ki so ključni za demokracijo, so začeli izgubljati svoje bralce, poslušalce in gledalce.

Hkrati so ljudje zaradi vse večje količine informacij na različnih kanalih začeli misliti, da vedo dovolj in da lahko vse informacije dobijo brezplačno.

Otroci, ki danes odraščajo, živijo v svetu TikToka, Snapchata, Instagrama in YouTuba. Ne vidijo svojih staršev, kako berejo časopise ali gledajo novice, kot smo to počeli mi.

Ko sem ugotovila, da smo že izgubili eno generacijo bralcev, sem začela razmišljati, kaj lahko storim, da pomagam. Prišla sem do rešitve: spletni časopis za otroke.

Spletni, ker so otroci na spletu. Časopis, ker želim, da berejo resne novice, ne le zabavnih vsebin.

Tako sem ustvarila Časoris.

Namenjen je mlajšim otrokom, tistim, ki sami še ne bodo brali novic. A otroci so zaupljivi in če jim odrasli, ki jih spoštujejo – njihovi učitelji in starši – povedo, da je dobro brati časopis, jih bodo poslušali.

Upamo, da bodo kot najstniki razvili navado branja zanesljivih virov informacij. In ko jim bo priljubljen YouTuber povedal, da bo direktiva EU prepovedala meme, bodo vedeli, kje preveriti dejstva.

A Časoris ni bil dovolj. V času njegovega nastanka so lažne novice postale del vsakdana. Mnogi ljudje so začeli izgubljati zaupanje v medije, čeprav imajo družbena omrežja veliko večjo vlogo pri širjenju dezinformacij.

Zato smo razvili delavnice, kjer otroke učimo, kako prepoznati lažne novice, kako razlikovati med dejstvi in mnenji ter kako ustvarjati svoje medijske vsebine, zgodbe ali videe. Na primer, ustvarili so video o lažnih novicah, jaz pa sem napisala učbenik.

S tem naborom orodij, ki jih nenehno razvijamo, želimo otrokom pomagati, da postanejo informirani in dejavni državljani. Upam, da bom s tem, ko ustvarjamo novo generacijo bralcev, pomagala obnoviti zaupanje v medije, rešiti poklic, ki ga tako zelo ljubim, in prispevati svoj delček k miru.