fbpx
Časoris
Kako govoriti o družbenih omrežjih? Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kako govoriti o družbenih omrežjih

Instagram, Snapchat, Facebook … Družbenim omrežjem se v vsakdanjem življenju težko izognemo. Če sami nismo aktivni uporabniki vsaj enega izmed njih, pa smo z njimi posredno – preko pogovorov z drugimi ali preko različnih medijev – v stiku.

Slovenska raziskava, ki so jo na večjem številu osnovnošolcev zadnje triade in dijakov izvedli v lanskem letu, je pokazala, da od 70 do 90 odstotkov učencev in dijakov mesečno uporablja Instagram, Snapchat in Facebook, skoraj vsi (97 %) pa uporabljajo YouTube.

Gre torej za omrežja, ki krojijo vsakdanjik mladih, zato se je vredno ukvarjati tudi s kakovostjo izkušnje, ki jo mladi z uporabo teh omrežij dobijo.

Pri spodbujanju pozitivnega odnosa mladih do družbenih omrežij se lahko usmerimo na dve področji: kako krepiti zdravo uporabo omrežij in graditi socialne mreže/pozitivne izkušnje zunaj spleta.

Kako govoriti o družbenih omrežjih? Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Družbena omrežja naj nas napajajo, ne izpraznjujejo

Ideja, ki naj postane tako naša mantra kot mantra mladih. Cilj bolj zdrave uporabe družbenih omrežij je, da se, potem ko zapremo aplikacijo ali spletno stran, počutimo pozitivne in povezane z drugimi. Če se namesto tega počutimo utrujeni, žalostni ali nezadovoljni s svojim življenjem, je čas, da svoje navade prevetrimo (oziroma k spremembi uporabe usmerimo tudi mlade).

S svojim vedenjem ste lahko zgled mladim. Kako?

  1. Ozaveščajte mlade, da družbena omrežja izkrivljeno prikazujejo življenja drugih. Objave so večinoma namenjene prikazovanju pozitivnih in izjemnih utrinkov, zaradi česar se lahko zdi, da imajo drugi popolno življenje brez nihanj. Seveda ni tako; slabi trenutki in monotonost vsakdanjika samo redkeje najdejo pot do objave.
  2. Družbena omrežja uporabljajte z namenom ter aktivno. Razmislite o svojih razlogih za uporabo teh omrežij – je to ohranjanje stikov z drugimi, branje novic, gledanje videov, ki vas spravijo v dobro voljo? Ko boste naslednjič odprli družbeno omrežje, naj bo vaša uporaba ciljno usmerjena. Raziskave med drugim kažejo, da na naše duševno zdravje slabše vpliva pasivna kot aktivna uporaba družbenih omrežij. Več časa namenite vzpostavljanju pozitivnega dialoga z drugimi in deljenju kakovostnih vsebin.
  3. Prečistite seznam oseb in vsebin, ki jim sledite. Večkrat letno (najbolje pa kar sproti) preglejte, koga na družbenih omrežjih spremljate. Vam vsebine, ki jih ta oseba ali stran objavlja, prinašajo nekaj pozitivnega? Vas motivirajo, spravijo v dobro voljo? Če temu ne morete pritrditi, je bolje, da se od njih digitalno poslovite, in to brez slabe vesti.
  4. Prečistite aplikacije ali omrežja, ki jih uporabljate. Enako kot pri osebah in straneh se je tudi pri aplikacijah, ki jih uporabljate, dobro vprašati, ali vam na splošno prinašajo nekaj pozitivnega ali pa vam služijo samo za zapravljanje časa. Če v njih ne morete najti dodane vrednosti za življenje, jih najverjetneje ne potrebujete. Držite se načela »manj je več«.
  5. Omejite uporabo družbenih omrežij. Načrtujte del dneva, ki ga boste namenili spremljanju družbenih omrežij, in ta čas čim bolje izkoristite. V vmesnem času izklopite obvestila aplikacij. Prav tako se lahko načrtno omejite pri spremljanju odzivov na svoje objave (zavestno se izogibajte preverjanju, koliko ogledov, všečkov in komentarjev ste na svoje objave prejeli).

Vprašanja, s katerimi lahko začnete pogovor z mladimi

Se ti objave zdijo resnične ali se ti je že kdaj zdelo, da niso točne?

Kaj najraje spremljaš na tem omrežju?

Mi pokažeš kakšno zanimivo, zabavno objavo?

Te je česa pri uporabi tega omrežja strah?

Imejte v mislih, da se mladi morda le deloma zavedajo izkrivljenosti digitalnega sveta, hkrati pa se tam odvija pomemben del njihovega življenja.

Čeprav glede na nekatere tuje študije večina mladih na družbena omrežja gleda pozitivno, pa jih vendarle skoraj polovica čuti pritisk, da morajo objavljati samo pozitivne vidike svojega življenja (glej safe.si, rubrika Dodatni viri in zanimivo branje).

Pri velikem deležu mladih je prisoten tudi t. i. FOMO (ang. fear of missing out), strah, da ne bi zamudili kakšne pomembne objave ali zgodbe na družbenih omrežjih, zaradi česar se od teh omrežij še težje ločijo.

Kako govoriti o družbenih omrežjih? Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Ustvarite priložnosti za pozitivne spomine zunaj spleta

Ne glede na to, ali ste starš ali strokovni delavec, ki je v rednem stiku z mladimi – h kvalitetnem preživljanju njihovega časa lahko pomembno doprinesete.

Prvi korak pri tem je, da tudi mladi na spletu preživijo manj časa.

Če ste starš, je pomembno, da postavite jasna pravila in navodila glede uporabe spleta in naprav. Ta naj vključujejo tudi omejitev glede uporabe telefona v času spanja (npr. določite pravilo, da so vsi telefoni čez noč shranjeni v drugem prostoru), saj mladi iz strahu, da bi kaj zamudili, pogosto družbena omrežja spremljajo tudi ponoči. To vpliva na njihovo kakovost spanja, posledično pa ima lahko tudi druge negativne učinke na njihovo duševno in fizično zdravje.

Skupaj z mladimi raziskujte, katere so aktivnosti v njihovem življenju, ki jih imajo radi. Lahko skupaj iz njih naredite miselni vzorec ali jih zabeležite na kreativen način (risanje, sestava kolaža …). To lahko nalepite na vidno mesto. Nato razmislite, kako bi lahko več teh aktivnosti vključili v vsakdanjik otroka, in naredite načrt za izvedbo (načrtujete v koledarju, kdaj boste kaj počeli, skupaj se veselite teh aktivnosti). Pomembno je, da otrok pri načrtovanju sodeluje in lahko izrazi svoje želje.

Ne pozabite zagotoviti otroku čim več kakovostnih osebnih stikov z drugimi. Spodbujajte neposredno druženje otroka z drugimi, za mlajše otroke lahko vi organizirate družabne aktivnosti (družabne igre, šport, kreativne urice …). Ne pozabite tudi na čas, ki ga vi preživljate z otrokom. Dajte otroku priložnost, da vsaj za nekaj časa pozabi na družbena omrežja. Naj bo vprašanje »Kaj želiš početi danes?« stalnica vašega življenja.

Za konec lahko povzamemo, da se je za bolj kakovostno uporabo družbenih omrežij dobro držati načela »manj je več«. Pri vsebinah in osebah, ki jim sledimo, dajmo prednost kvaliteti pred kvantiteto, raje uporabljajmo kakšno omrežje manj, njihovi uporabi pa namenimo manj časa in tega bolj namensko. Naj bo cilj uporabe družbenih omrežij naše dobro počutje in občutek povezanosti z drugimi. Temu so v resnici tudi namenjena.

 

Dodatni viri in zanimivo branje:

http://www.pewinternet.org/2018/11/28/teens-and-their-experiences-on-social-media/

https://www.theguardian.com/society/2018/aug/29/teens-desert-social-media

https://safe.si/novice/youtube-snapchat-in-instagram-najbolj-priljubljeni-med-slovenskimi-najstniki

https://safe.si/novice/druzabna-omrezja-po-mnenju-ameriskih-najstnikov-prinasajo-vec-koristi-kot-slabosti

 

***

Psihologinja Katarina Kocbek je sodelavka ISA instituta.

Reci ne nasilji. Logo. Vir: ISA insititut

image_print
ISA Institut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar in Katarina Kocbek.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
31°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.