fbpx
Časoris
Afganistanska dekleta.

Kako govoriti o sprejemanju drugačnosti

Že po napadih v Parizu, še bolj pa po tistih v Bruslju so mnogi začeli opozarjati, da strah pred terorizmom, predvsem pa drugimi in drugačnimi, ne sme prevladati nad sočutjem.

»Vsak od nas lahko pomaga. Če nimam informacij, lahko pomagam denimo tako, da pridobim ustrezne informacije. To nam lahko pomaga zmanjšati strah, ki je normalen odziv pri takem dogodku,« pojasnjuje psihologinja Mateja Štirn z inštituta ISA.

Strokovnjaki opozarjajo, da se je treba izogibati posploševanju. Otroci, ki potrebujejo pomoč, niso povezani s terorizmom, pa četudi so morda celo iste narodnosti kot teroristi, ki so sprožili napade po Evropi.

Vsak lahko na svoji ravni prispeva, da bomo živeli v barviti in pisani družbi drugih in drugačnih, pa naj bodo to priseljenci, geji, invalidi ali kakorkoli marginalizirani državljani.

Desetletnik je lahko bolj spoštljiv do sošolca, učitelj lahko pridobi dodatna znanja za delo z otroki priseljenci in njihovimi družinami, starši lahko pakirajo darila za otroke in tako v družinske odnose vanašjo empatijo.

Pomembni so vsi koraki, ki jih storimo za bolj prijazno in strpno okolje.

»Ne gre samo za dobrodelnost, osveščanje o begunski problematiki, proteste za begunce, organizacije okroglih miz. Vsak mora pri sebi razčisti, kaj lahko stori za dobrobit naše družbe,« poudarja Darja Matjašec iz civilne iniciative Loka, mesto vseh.

Neznanje, sovraštvo in sebičnost nista nikoli predstavljala dobrih obetov za prihodnost.

Dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU, je pripravila seznam literature, ki pomaga pri pogovorih o sprejemanju drugačnosti. S tematiko sprejemanja otrok priseljencev se je podrobno ukvarjala v doktorski disertaciji Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli (str. 268-285):

  • Max Velthuijs: Žabec in tujec (Mladinska knjiga, 2005)
  • Claudia Fries: Pujsa imamo za soseda (Didakta, 2000)
  • Silvo Neuendorf: Niko Nosorog pa že ni pošast! (Kres, 2000)
  • Kathryn Cave: Drugačen (Educy, 2001)
  • Marijanca Ajša Vižintin. Zakaj ni dovolj samo strpnost? Preseganje predsodkov: o (ne)sprejemanju priseljencev v književnih besedilih; V: ALTIN, Roberta, et al. Prepletanja: didaktični priročnik za medkulturno vzgojo brez meja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2014, 35–42.

Med slovenskimi književnimi besedili temo vključevanja odpirajo:

  • Majda Koren: Mici iz 2. a – Azra (MK, 2009)
  • Matjaž Pikalo: Samsara: kratke zgodbe – Kim Yan Li (Prešernova družba, 2005)

Za višje razrede osnovne šole in za srednje šole predlaga:
Simona Lečnik: Slovenština in jaz (Litera, 2013)
Zoran Knežević: Dvoživke umirajo dvakrat (Cankarjeva založba, 2014

Najnovejši naslovi knjig, ki tematizirajo otroke priseljence, begunce in njihovo (ne)sprejemanje:

  • Chris Cleave: Druga roka (MK, 2011)
  • Anne-Laure Bondoux: Čas čudežev (MK; 2009)
  • Giuseppe Catozzella: Nikoli ne reci, da te je strah (MK, 2016)
  • Fabio Geda: V morju so krokodili (MK, 2011)

Sezname za medkulturno branje je sestavljala tudi Tilka Jamnik iz društva Bralna značka, na medkulturne knjige in vključevanje priseljencev ša so pozorni šev seznamih, ki jih sestavlja Knjižnica Otona Župančiča.

image_print
Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
11°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.