fbpx
Časoris
Iskanje resnice v svetu novic. Ilustracija: Urška Stropnik Šonc
Ilustracija: Urška Stropnik Šonc

Kaj so lažne novice in druge dezinformacije in kaj pomeni biti medijsko pismen?

Lažni riž iz plastike. Vir: Facebook

Na družbenem omrežju naletiš na fotografijo rumene pande, ki da se je skotila v pekinškem živalskem vrtu.

Ali pa na sporočilo, da je riž, ki ga prodajajo v trgovini, iz plastike.

Znaš preveriti, ali gre za novico, ki ji lahko zaupaš?

So na primer novice o delfinih ali meduzi v beneškem kanalu, o kužku z repkom na čelu, o letečih pingvinih, orjaški anakondi ali o gensko spremenjenih ivanjščicah resnične ali lažne?

Kako prepoznaš lažne novice? Lahko se na primer vprašaš:

  • Ali novica zveni verjetno?
  • Ali je še kdo poročal o njej (mediji ali drugi viri, denimo enciklopedije)?
  • Kdo je avtor?
  • S čim je pritegnila tvojo pozornost?
  • Kaj je namen sporočila?
  • Ali kaj manjka v sporočilu?
  • Ali je besedilo slovnično pravilno?
  • Ali je portal, kjer je objavljena, verodostojen? Ga poznaš, mu lahko zaupaš?
  • Ali so avtorji portala predstavljani v rubriki, kot je denimo O nas?
  • Ali so na portalu predstavili njegov namen?
  • Ali je fotografija pristna oziroma se ti zdi, da ni ponarejena? Če poskusiš ugotoviti, kdaj in kje vse je že bila objavljena, denimo tako, da jo preneseš v TinEye, lahko hitro ugotoviš, kdaj je bila prvič objavljena. Podrobnejša navodila (v angleščini) za prepoznavanje pristnosti fotografij so pripravili v organizaciji Belingcat.
  • Ali je video pristen? Lahko, da sodi med tako imenovane »deepfakes«, torej videe, v katerih so osebe oziroma njihove izjave ponarejeni.
  • Ali je naslovna vrstica portala pristna? Je končnica naslova smiselna?
  • Ali so novico pomagali razširiti boti? Nekatere bote uporabljajo v slabe namene, zato velja biti previden. V novinarski agenciji AP so denimo na enem mestu zbrali lažne novice, ki so se na družbenih omrežjih razširile v zgolj enem tednu, tudi s pomočjo botov.
  • Ali so pristnost novice potrdili portali za preverjanje dejstev, kot je denimo Snopes?

Če se ob nenavadni novici, na katero naletiš na spletu, vprašaš, ali je morda preveč neverjetna, da bi lahko bila resnična, in jo nato poskusiš preveriti, si medijsko pismena oseba.

Medijska pismenost pomeni zmožnost dostopanja do verodostojnih informacij, pa tudi sposobnost analiziranja, vrednotenja in ustvarjanja sporočil v različnih oblikah – v tisku ali na spletu, v pisni ali video obliki.

Medijsko opismenjevanje otrok in odraslih pripomore k razumevanju vloge medijev v družbi ter krepi temeljne veščine preverjanja in samoizražanja, ki so potrebne državljanom v demokratični družbi.

V Časorisu spodbujamo kritično razmišljanje o medijih in učimo, zakaj je treba znati prepoznati lažne novice in kako to storiti.

Pri tem uporabljamo orodja, ki smo jih razvili sami (knjižica Otroci in mediji: Iskanje resnice v svetu novic in video Kaj so lažne novice), tista, ki smo jih za slovensko javnost priredili v sodelovanju z drugimi organizacijami (družabna igra Bad News oziroma Bad News junior, letak Kako prepoznati lažne novice in letak E.S.C.A.P.E. v pripravi), ali pa smo jih zasledili na straneh zaupanja vrednih organizacij (denimo igra The Disinformation Diaries za politike in njihove svetovalce)

Medijsko pismena oseba po definiciji v ameriškem časopisu za otroke News-O-Matic zna iz množice informacij zna izluščiti smisel in se s tem uči o svetu, v katerem živi; zna ločiti dejstva od napačnih informacij in laži; zna razumeti in ustvariti medijska sporočila.

Dezinformacije in lažne novice se denimo pojavljajo, ker želi nekdo z njimi vplivati na naša prepričanja in vedenje, ali pa želi z njimi zaslužiti.

V sodelovanju z Michelle Ciulla Lipkin iz organizacije NAMLE so v News-O-Maticu otrokom pripravili pet napotkov, kako postati medijsko pismen:

  1. Bodi kritičen; zgolj zato, ker si nekaj prebral, še ne pomeni, da je to res. Poišči, od kod so dejstva v besedilu, poskusi jih preveriti.
  2. Ne deli preveč; kar objaviš na spletu, tam ostane za vedno. Pomisli, preden deliš neko informacijo ali fotografijo. Ne objavljaj ničesar, kar bi lahko nekoga prizadelo.
  3. Zastavljaj vprašanja; o vsaki stvari se pozanimaj. Ko nekaj vidiš ali prebereš,  razmisli. Kdo je to naredil, zakaj? Lahko tej osebi ali tej informaciji zaupam? Kako se ob tej novici počutim? Več vprašanj kot si zastaviš, bolj medijsko pismena oseba boš.
  4. Pogovarjaj se; o tem, kar vidiš in prebereš. Vprašaj druge, kaj mislijo. Morda te bo presenetilo, koliko različnih plati ima lahko en dogodek; kako zelo različno lahko ljudje gledamo na eno stvar. Vedno je fajn, če se naučimo nekaj novega.
  5. Ustvarjaj; poskusi ustvariti medijsko sporočilo. Napiši novico, posnami fotografijo, ustvari meme. Pri tem se lahko zelo zabavaš. Še nikoli ni bilo na voljo toliko tehnoloških pripomočkov za ustvarjanje.

Kot je 13-letna Jude rekla novinarjem News-O-Matica: Če se naučiš biti odgovoren uporabnik medijev, boš boljša oseba – na spletu in v resničnem življenju.

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
22°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.