fbpx
Časoris
Svoboda na družbenih omrežjih. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kaj se dogaja s svobodo na internetu?

Internet je dolgo veljal za prostor svobode, za demokratičen prostor, ki vsem nam omogoča participacijo in komuniciranje s svetom. Za prostor, ki nam prinaša vpogled v širni svet in nam s tem tudi širi obzorje.

Žal pa se ta prostor svobode vztrajno oži, kar potrjuje najnovejše poročilo organizacije Freedom House, zagovorniške skupine za demokracijo s sedežem v Washingtonu v ZDA.

Letošnje poročilo je pokazalo, da se svoboda interneta za državljane ZDA že peto leto zapored zmanjšuje. Pri merjenju svobode na internetu na mednarodni ravni pa se svoboda komuniciranja na internetu zmanjšuje že kar enajst let.

Zakaj prihaja do tega?

V zahodnem svetu imajo največji vpliv na te spremembe predvsem velike tehnološke globalne korporacije s sedežem v ZDA, ki so zaradi pomanjkanja regulacije dobile prevladujoč položaj, ki jim omogoča stalno rast, prevzeme in odkupe manjših deležnikov in izogibanje odgovornosti, ko gre za njihov problematičen vpliv na naše družbe.

To lahko na naša življenja vpliva na zelo različne načine, tu bom predstavila le en vidik, ki močno vpliva tudi na delovanje naše vodilne znanstvene institucije ZRC SAZU.

Podiplomska šola, ki jo vodi, je že pred pol leta doživela popolno ukinitev cele serije profilov na Facebooku zaradi algoritemske napake. Njihovo najavo znanstvenega predavanja o teorijah zarote so si algoritmi tolmačili kot podporo teorijam zarot.

To bi lahko bila le majhna neprijetnost, če bi bil Facebook pripravljen vložiti nekaj dodatnih sredstev v svoje (človeške) oddelke, ki se odzivajo na take algoritemske napake in jih odpravljajo. A v šestih mesecih in po mnogih poskusih ZRC SAZU še vedno ni uspelo, da bi se FB kakorkoli odzval na njihove prošnje po ponovni aktivaciji njihovih znanstvenih profilov.

S tem pa je seveda ZRC SAZU utrpel veliko škodo, predvsem pa njihova podiplomska šola, ki je te profile uporabljala za svoje znanstvene aktivnosti in za obveščanje svojih sedanjih in bodočih študentov.

Ta ukinitev je bila posledica algoritemske napake, ni pa vedno razlog za ukinitev le napaka, lahko gre tudi za namerno odločitev vodstva.

Skupini raziskovalcev z New York University, ki je raziskovala družbene učinke delovanja Facebookovih algoritmov, so ravno tako nedavno ukinili profile.

Pri tem gre za raziskave, ki bi lahko Facebooku celo pomagale pri uresničevanju obljub o boljšem nadzoru nad zavajajočimi neznanstvenimi vsebinami in drugimi dezinformacijami.

Ukinitvi je verjetno botrovalo negodovanje nad objavo rezultatov raziskave, ki jo je izvedla ista skupina. Ti rezultati kažejo, da Facebookovi algoritmi aktivno spodbujajo objave desnih ekstremistov.

Pri tem izbrisu profilov pa gre za cenzuro, s katero Facebook brani svoj privilegirani položaj, ki mu omogoča, da promovira vsebine, ki mu prinašajo večje dobičke.

Isti dobičkonosni motiv verjetno stoji tudi za posebno obravnavo tako imenovanih »VIP« uporabnikov (Very Important Person – zelo pomembna oseba), ki jim je dovoljeno, da objavljajo tudi prepovedane vsebine. Vsebine kakršnih mi, običajni smrtniki, pač ne moremo objaviti, saj bi s tem tvegali ukinitev profila.

V odkritih diktaturah pa so posledice naraščajoče nesvobode seveda še veliko hujše.

Raziskava kaže, da čedalje več njihovih državljanov pristane v zaporu zaradi nenasilnega političnega izražanja ali družbene kritike. Države tudi blokirajo profile ali objave aktivistov, ki bi morda lahko ogrozili status vladajočega razreda. Včasih pa zahteve po cenzuri naslovijo kar na družbeno omrežje, na katerem se te objave pojavljajo.

Pogosta praksa je tudi popolna državna blokada dostopa do omrežij in portalov, ki omogočajo kritične objave državljanov ali pa kot »kazen« za izbris lažnih objav, ki jih je objavil politični vrh države.

V vsakem primeru pa je končna žrtev kritični posameznik in družbena dobrobit, kot je to zapisala Allie Funk, ena izmed avtoric zgoraj omenjenega poročila: »V bitkah z visokimi vložki med vladami in tehnološkimi podjetji so človekove pravice glavne žrtve.«

In kaj lahko tu naredimo mi?

Predvsem moramo otrokom in mladostnikom pomagati k boljšemu razumevanju narave medija, ki jim je tako zelo pomembno okno v svet. Višja ko bo družbena ozaveščenost o tem, manjši bo negativni vpliv medija na naše družbe.

Maja

Vreča dela na Arnesu in sodeluje v projektu Safe.si. Želi si, da bi čim več ljudi razumelo ozadja novih tehnologij - da bi bili več kot le uporabniki, da bi bili pametni uporabniki interneta.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
13°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa