Svalbard. Vir: Crop Trust
Vhod v banko semen na otočju Svalbard. Vir: Crop Trust

Kaj počne motovilec na Norveškem?

Facebooktwittergoogle_plus

Ob deseti obletnici skladišča semen na norveškem otočju Svalbard so v zbirko dodali 70 tisoč novih vzorcev. V njem tako hranijo že več kot milijon rastlin, ki jih uporabljamo za prehrano.

Poleg nekaterih pogostih žit so zbirko obogatili črnooki fižol, biserno proso in golobji grah. Dodali so še nekaj skoraj neznanih vrst stročnic in posebno sorto ječmena za varjenje irskega piva.

Semena v banki semen. Vir: Crop Trust

Semena v banki semen. Vir: Crop Trust

S shranjevanjem rastlin za prehrano varujemo biološko pestrost in ohranjamo sorte, ki so bolje prilagojene na lokalni podnebje in krajino. Sorta fižola, ki raste pri nas, ne bo uspevala denimo v Braziliji. Pred podnebnimi spremembami in drugimi katastrofami moramo zato na varno spraviti semena, preden jih izgubimo za vedno.

Gradnjo skladišča so načrtovali tako, da bi prestalo vse naravne ali človeške nesreče. Kljub temu je pred letom in pol zaradi visokih temperatur in obilnega deževja vanj vdrla velika količina vode.

Semena so na srečo ostala na suhem. Skladišče zdaj izboljšujejo, tako da bo bolje pripravljeno na toplo in mokro prihodnost in bo ostalo najbolj zanesljiva shramba na svetu.

V skladišče smo shranili tudi 19.872 semen iz Slovenije. Med njimi so ječmen, oves, pšenica, fižol, paprika, motovilec in paradižnik.

 

Za razmislek

  1. Zakaj je pomembna biološka raznovrstnost?
  2. Naštej nekaj avtohtonih slovenskih vrst rastlin.
  3. Kako vemo, katera semena moramo shraniti?
image_print
Facebooktwittergoogle_plus
naravaokoljerastlinesemenaskladiščeSvalbard

Katja • 9. 3. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor