Kaj pa šolstvo? Vir: Pixabay
Kaj pa šolstvo, politike sprašuje dr. Kristijan Musek Lešnik. Vir: Pixabay

Kaj pa šolstvo? Poziv pred volitvami.

Facebooktwittergoogle_plus

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik je v dneh pred volitvam na številne elektronske naslove poslal svoj poziv Kaj pa šolstvo?

Kdor ga ni dobil neposredno od njega, ga je verjetno prejel od prijateljev in znancev, ki so njegov poziv množično delili.

Doslej ga je podpisalo 689 somišljenikov, na zastavljena vprašanja pa so odgovorile štiri stranke: Dobra Država, Gas, NSi in Za zdravo družbo.

Kaj je želel z njim doseči? In zakaj ga je napisal? »Vodila sta me vsaj dva razloga,« pojasnjuje Kristijan Musek Lešnik.

Kristijan Musek Lešnik. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Kristijan Musek Lešnik. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Kaj pa šolstvo? O pozivu strankam in kandidatom na državnozborskih volitvah.

Zakaj sem se odločil za javni poziv političnim strankam in kandidatom na volitvah, naj se opredelijo do šolstva? Vsaj dva razloga sta me vodila.

Kot državljan, starš, šolnik in strokovnjak, vpet v šolstvo, težko razumem, da je področje izobraževanja in šolstva v predvolilni kampanji popolnoma prezrto in da področju, ki bi ga zrela politika morala razumeti kot najbolj daljnosežen projekt države, nekateri programi strank in kandidatov ne namenjajo skoraj nobene pozornosti.

Večinoma se slovenska politika rada priključi, ko se delijo zasluge za dobre rezultate slovenskih šolarjev v mednarodnih raziskavah znanja.

Tisto, česar politika ne komentira, je visoka stopnja nezadovoljstva učencev, učiteljev in staršev s šolo (višja kot v kateri koli drugi državi), zniževanje ravni znanja šolarjev, zanemarjanje socialnih in življenjskih veščin na račun preobloženih učnih načrtov.

Prav tako se ne opredeljuje do nadpovprečne socialne nepravičnosti slovenskega šolskega sistema, na katero opozarjajo mednarodne primerjave.

Pa do nemoči šol pri preprečevanju nasilja.

Do tega, da stališča slovenskih šolarjev kažejo, da so manj kot vrstniki v drugih državah pripravljeni na prevzemanje odgovornosti, ki jih bo prineslo odraščanje in vključitev v delo.

Poziv politiki, strankam in kandidatom seveda ne pomeni vabila, naj se politika vtika v šolstvo. Odločitve o šolstvu naj raje prepusti tistim, ki šolstvo poznajo, razumejo njegovo zgodovino in njegovo prihodnost.

Je pa pomembno, da se sooči s težavami na področju šolstva in izobraževanja. Za državo, kakršna je Slovenija, v kateri so ljudje dejansko največji kapital, je pomembno, da politika prepozna izobraževanje in šolstvo kot osrednji razvojni projekt.

Ne zato, da bi si ga ena ali druga politična in ideološka grupacija prisvajala, pač pa prav zato, da bi ga razumeli kot nadstrankarski in nadideološki projekt.

Med vprašanji politikom, ki sem jih zapisal v pozivu politiki, so:

Nasilje v šolah
  • Ali je v Sloveniji ustrezno poskrbljeno za preprečevanje nasilja v šolah?
  • Ali imajo šole ustrezno sistemsko podporo za reševanje hujših primerov nasilja?
  • Se vam zdi sprejemljivo, da ob številnih primerih nasilja v šolah pride do tega, da se prešolajo žrtve nasilja, ker starši ne vidijo druge možnosti za zaščito svojega otroka?
  • Se vam zdi sprejemljivo, da imajo učitelji in ravnatelji ob primerih hujšega nasilja na šolah velikokrat občutek, da imajo zvezane roke?
Red v šolah
  • Zakaj slovenski učitelji okolje v svojih šolah ocenjujejo kot manj varno in urejeno kot učitelji v drugih državah?
  • Ali lahko delo v okolju, kjer nimajo občutka varnosti in reda, vpliva na stres in izgorevanje pri učiteljih, na katerega so opozorile različne raziskave slovenskih učiteljev?
  • Ali se vam zdi sprejemljivo, da slovenski učitelji svoje delovno okolje doživljajo kot manj varno in urejeno kot učitelji v drugih državah?
Šola in vzgoja
  • Ali ocenjujete, da je vzgojna funkcija šole ustrezno vgrajena v slovenski šolski sistem?
Šola in znanje
  • Kakšno je vaše stališče do večletnih pripomb iz učiteljskih vrst, da preobsežni učni načrti onemogočajo utrjevanje pomembnih snovi – in posledično zavirajo znanje?
Odnos učencev do šole
  • Čemu pripisujete izrazito nižjo stopnjo veselja do šole in do šolskih predmetov pri slovenskih šolarjih v primerjavi z vrstniki v primerljivih državah?
Odnos učiteljev do šole
  • Zakaj so slovenski učitelji manj zadovoljni z delom kot učitelji v drugih državah?
  • Ali ocenjujete, da so v ozadju nizke stopnje zadovoljstva slovenskih učiteljev z delom zgolj plače ali še kaj drugega?
  • Kaj menite o opozorilih učiteljev, da jim je bil v zadnjih dveh desetletjih odvzet pomemben del strokovne avtonomije?
Odnos šolskega sistema do učiteljev?
  • Ali je slovenskim učiteljem zagotovljena zadostna avtonomija pri delu, da lahko uspešno opravljajo svoje pedagoško poslanstvo?
  • Kaj menite o opozorilih učiteljev, ravnateljev in celo pravnikov, da je slovenska šola pretirano normirana in da preplavljenost s predpisi in birokracijo omejuje strokovno avtonomijo in slabša kakovost učnega procesa?
Odnos staršev do šole
  • Zakaj so slovenski starši manj zadovoljni s šolo kot starši v drugih državah?
Šola in odnos do sveta
  • Ali, po vašem mnenju, slovenski šolarji razvijajo ustrezen odnos do sveta, dela in odgovornosti?
Šola in zdravje
  • Ali je sprejemljivo, da nekateri kazalniki psihosocialnega zdravja slovenskih šolarjev kažejo na izrazito poslabšanje v zadnjih letih – bolj izrazito kot v primerljivih državah?
  • Čemu pripisujete podatke, ki govorijo o poslabšanju psihosocialnega zdravja slovenskih šolarjev v zadnjih letih?
Socialna pravičnost šolskega sistema
  • Kakšno je vaše stališče do ugotovitev, da je slovenski šolski sistem manj uspešen pri kompenziranju socialnih razlik kot šolski sistemi v večini drugih držav?
  • Kakšno je vaše stališče do ugotovitev, da v enotnem sistemu osnovne šole nimajo vsi učenci enakih možnosti za nadaljnje šolanje?

Ali bo politika zaradi poziva KAJ PA ŠOLSTVO? res začela poslušati učence, učitelje, starše, ravnatelje?

Ravnatelj ene od slovenskih šol je v odzivu na poziv zapisal: »Politiki govorijo tisto, kar od njih pričakuje javnost (mediji). Ko bodo na soočenjih postavljena vprašanja o najpomembnejših stvareh (znanju …) in ne o aferah in tračih, takrat bodo politiki razmišljali o šolstvu in šolski minister bo eden od pomembnejših v vladi.«

Do tja je morda še dolga pot, a  dejstvo, da so med podpisniki poziva KAJ PA ŠOLSTVO? tako učitelji, kot dijaki, starši, ravnatelji in še marsikdo, mi vzbuja upanje, da je uresničljiva.

dr. Kristijan Musek Lešnik
starš, psiholog, namestnik predsednika Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
Kaj pa šolstvo?Kristijan Musek Lešnikpoziv

Sonja • 28. 5. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor