fbpx
Časoris
Foto: Kranich17/Pixabay
Foto: Kranich17/Pixabay

Kaj naj storim, ker sem v odnosu, kjer je nasilje?

V nekaterih partnerskih zvezah je prisotno nasilje.

Kaj lahko narediš, če se to zgodi tebi ali nekomu od tvojih bližnjih?

V dobri, »zdravi« zvezi oziroma partnerskem odnosu se počutimo varne, sprejete, spoštovane, imamo veliko energije, občutek imamo, da napredujemo, lahko smo pristni (tj. to, kar smo), svobodno lahko izražamo svoje mnenje in potrebe, imamo večjo samozavest in se veselimo trenutkov, ki jih bomo preživeli s partnerjem ali partnerko.

Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Žal pa vse zveze niso takšne. V nekaterih lahko partnerji ali partnerke začnejo izvajati nasilje. Takšno vedenje se običajno ne začne na prvem zmenku, ampak se pogosto razvije postopoma: od nespoštljivega vedenja do različnih oblik verbalnega, psihičnega, fizičnega in materialnega nasilja. Pomembno je, da znamo prepoznati znake odnosa, v kateri je prisotno nasilje, oziroma odnosa, ki ni »zdrav«.

Znaki nasilja

  • Partner ti začne govoriti, kako naj se obnašaš, oblačiš. Na začetku se to lahko dogaja na zelo prikrit, skoraj neopazen način, npr. »Te dolge hlače ti pa zelo lepo pristajajo, lepše so kot kratka krila, ki jih včasih oblečeš«.
  • S tabo želi preživeti vedno več časa in potrebuje vedno več pozornosti. Reče lahko npr. »A danes res moraš ven s prijatelji? Jaz te pa tako pogrešam, ko nisva skupaj«, »Ali moraš tudi danes na trening? Saj meni se zdiš seksi, ni ti treba garati za postavo«.
  • V odnosu postopoma pridobiva vedno več moči. Ti se prilagajaš, obratno pa se zgodi redko.
  • Te čustveno izsiljuje, npr. »Če ne boš naredila tega, potem me nimaš dovolj rada in je bolje, da te zapustim ….«.
  • Partner začne nadzirati, s kom se družiš, kaj počneš. Začne sprejemati odločitve v imenu obeh ali v tvojem imenu. Ti se postopoma oddaljiš od prijateljev in prijateljic, hobijev, družine, partner pa ima tako več moči nad teboj. Če želiš zaključiti zvezo, ti lahko grozi in te izsiljuje, da brez tebe ne more živeti ipd. 
  • Obtožuje te, da ga varaš. 
  • Obtožuje te, da si ti kriv za njegovo neprimerno vedenje, nasilje.
  • Nasilje lahko postaja vse bolj odkrito, se stopnjuje, je bolj pogosto. Največkrat ne ostane pri zmerjanju in kritiziranju, ampak se lahko pojavijo tudi grožnje, zasledovanje, čakanje pred domom ali šolo (brez vnaprejšnjega dogovora), brskanje po e-napravah, prisluškovanje klicem, izsiljevanje za denar, udarci, porivanje, lasanje, onemogočanje izhoda iz prostora, žaljivke in neprimerni komentarji v zvezi s spolnostjo, posilstvo, siljenje v gledanje pornografije, slačenje, snemanje in fotografiranje brez dovoljenja, grožnje z objavo in objava žaljivih vsebin, grožnje na družbenih omrežij ali po SMS-jih ipd.

Pozorni moramo biti tudi, ko morebitne partnerke ali partnerje spoznavamo na spletu

Znaki, da bi odnos lahko vodil v zlorabo ali nasilje, so:

  • oseba, s katero si dopisujemo, želi izvedeti veliko naših podatkov, sama pa izda zelo malo ali nič;
  • na naša vprašanja daje splošne, (celo preveč) všečne odgovore;
  • jo zelo zanima naš zunanji videz (prosi za pogovor prek spletne kamere, slike, lahko tudi take, v katerih smo pomanjkljivo oblečeni);
  • nas izsiljuje (npr. če mi pošlješ sliko, bom videl, koliko me imaš zares rad, če se ta teden ne srečava v živo, potem gotovo nisi za resno zvezo …).

Več informacij najdeš v vprašalniku Ali sem žrtev nasilja v intimno-partnerskem odnosu?

Včasih se zgodi, da se partner ali partnerka, ki povzroča nasilje, opraviči in obljubi, da ne bo nikoli več naredil/a česa takšnega, a žal se nasilje pogosto ponovi.

Nekaj časa lahko sledi t. i. obdobje miru, nato pa začne v odnosu ponovno naraščati napetost in ponovno pride do nasilja, včasih v še hujših oblikah.

Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kaj naj storim, če se znajdem v takšni zvezi?

  • Zaupaj svojim občutkom. Če se ti zdi, da nekaj ni v redu, če se ne počutiš sproščeno, ne moreš svobodno izražati svojega mnenja in potreb, se poslušaj. Osebi povej, naj preneha s takšnim ravnanjem. Vedno imaš pravico prekiniti zvezo, sploh če se v njej ne počutiš dobro, varno.
  • Pomembno je, da veš, da je za nasilje vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča, in ne oseba, ki ga doživlja, ter da nasilje NE SODI v noben odnos in NI NIKOLI prava pot za ravnanje v odnosih.  
  • Pomembno je tudi, da veš, da če v določeni situaciji pristaneš na neko ravnanje, aktivnost, zato ker se bojiš negativnih posledic, to NE POMENI, da si sama kriva, da si doživela nasilje.
  • Osebam, ki jim zaupaš, povej, kaj se ti dogaja (npr. prijateljem, prijateljicam, staršem, zaposlenim v šolski svetovalni službi, učiteljem, učiteljicam, osebam na centru za socialno delo, policiji, pokličeš lahko TOM telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo …) in poišči pomoč. Nasilje je pomembno ustaviti!
  • Če te nekdo izsiljuje, ti grozi na spletu, TAKOJ prekini komunikacijo s to osebo, naredi posnetke zaslonov in jih shrani, osebo pa blokiraj, prijavi administratorju strani in o tem povej nekomu od odraslih.
Foto: Wokandapix/Pixabay
Foto: Wokandapix/Pixabay

Kaj lahko storim, če opazim, da prijatelj ali prijateljica doživlja nasilje?

  • Dobro je, da se s prijatelji in prijateljicami pogovarjate o občutkih, ki jih imate v odnosih s partnerji in partnerkami. Tako bodo tisti, ki so v nezdravem odnosu, lažje prepoznali, da z odnosom nekaj ni v redu, da se to, kar se jim dogaja, ne dogaja v vseh odnosih. 
  • Siljenje osebe, naj partnerja ali partnerko, ki izvaja nasilje, zapusti, ni dobra strategija. Prijatelj ali prijateljica lahko to razume kot znak tvojega nerazumevanja in se lahko umakne vase, se ne pogovarja več s tabo, se jezi nate, ti zameri ipd. 
  • Četudi oseba kdaj zavrne povabilo na druženje, poskušaj na nevsiljiv način ostati v stiku z njo
  • Osebo pohvali za stvari, ki jih počne dobro. To ji lahko pomaga do bolj pozitivnega mnenja o sebi.
  • Podpri jo in ji povej, da to, kar se ji dogaja, ni OK, da gre za nasilje in da nikakor ni kriva za to. Povej ji tudi, da ima pravico končati odnos, v katerem se ne počuti svobodno in varno.
  • Pomagaj ji, da dobi informacije in pomočpri odraslih osebah, ki jim zaupa (npr. da pove staršem, učiteljici, učitelju, pospremiš jo lahko do zaposlenih v šolski svetovalni službi, do centra za socialno delo, policije …).

Še nekaj organizacij, kjer lahko poiščeš pomoč

Dodatni vir

Štirn, M., in Šibilja, J. (ur.). Program NEON – Varni brez nasilja. Priročnik za izvajanje programa v srednji šoli. Ljubljana: ISA institut.

Psihologinji Mateja Dolinar in Mateja Štirn sta sodelavki ISA instituta.

Reci ne nasilju. Logo. Vir: ISA insititut
image_print
ISA Institut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar in Katarina Kocbek.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
14°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.