fbpx
Časoris
Šolanje na daljavo. Vir: Adobe Stock
Vir: Adobe Stock

Kaj imata skupnega slovenščina in skleda pomfrija?

Tik pred krompirjevimi počitnicami so šole prešle na šolanje na daljavo. Obenem je vlada ob razglasitvi epidemije državljane pozvala, naj tisti, ki le lahko, delajo od doma.

Kako je to videti v praksi?

Družina, ki ima enega otroka in vsaj tri sobe z vrati, se še nekako znajde, saj lahko vsak zapre vrata za sabo in nemoteno uporablja Zoom ali kakšno drugo videokonferenčno orodje.

Zaplete se v stanovanjih z odprtimi prostori in večjim številom otrok.

Malokatera družina ima namreč toliko sob z vrati, kot je družinskih članov.

Nekatere tudi nimajo dovolj zmogljive povezave in računalnikov, čeprav so se vsaj tisti starši, ki so si to lahko privoščili, pripravili na drugi val.

Kako torej, da pouk po drugi strani ponekod poteka približno tako kot v prvem valu, ko se je bilo treba čez noč znajti in veliko improvizirati?

Zakaj učitelji v nekaterih šolah otrokom še vedno posredujejo pisna navodila s priporočilom, naj jim otroci pišejo, če bodo od njih kaj potrebovali. Nato pa jih prepustijo same sebi ali – v najboljšem primeru – dobri volji in znanju staršev?

Zakaj ponekod starši poslušajo, kako se sošolci in sošolke v isti sapi pogovarjajo:

»Kaj je lojenka?«

»Kje pride v tem stavku vejica?«

»Kaj si sanjala danes? Kaj!? Skledo pomfrija!«

»A danes nimamo nobenega sestanka?«

En teden takšnega šolanja na daljavo še gre. Podobno smo si govorili tudi spomladi. Dva tedna bomo že nekako zdržali. A potem sta se dva tedna razpotegnila v dva meseca in pol.

In nenadoma so strokovnjaki, pa tudi otroci sami, ugotavljali, da telovadba na daljavo ne učinkuje in da otroci postajajo debeli. Da so se na daljavo bolj malo naučili. Da so dobivali boljše ocene, kot so si jih zaslužili. Da so se nekateri otroci znašli v hudih stiskah.

Epidemija bo trajala najmanj do 19. novembra. Kako bo vplivala na pouk, še ne vemo.

A nekaj je znano. Če država ne bo poskrbela za enotne minimalne standarde izvajanja pouka na daljavo, na kar so posamezniki opozarjali že spomladi, bodo razlike med šolami ogromne. Predajanje znanja učencem bo tako kot spomladi odvisno od dobre volje in pripravljenosti posameznih učiteljev in ravnateljev.

Ob napovedi šolanja na daljavo je ministrica dr. Simona Kustec dejala, da razlik med regijami pri sprejemanju ukrepov na ministrstvu za zdaj niso delali, ker je temeljno ustavno načelo, da država vsem zagotavlja enake pogoje izobraževanja.

To ustavno načelo terja tudi, da je v vseh šolah poskrbljeno za enotno sistemsko ureditev, za minimalne učne zahteve, za učne načrte za digitalno poučevanje, pa tudi za ustrezno izobraževanje učiteljev, otrok in staršev o tem, kako šolanje na daljavo poteka.

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.