fbpx
Časoris
Šolanje na daljavo. Vir: Pixabay
Šolanje na daljavo je lahko zelo stresno za starše in otroke. Vir: Pixabay

Kaj bi od učiteljev potrebovali starši, da bi lažje pomagali otrokom pri šolanju na daljavo

Dragi učitelji,

srčna hvala, da ste se v dneh, ko se nam je svet postavil na glavo, potrudili in zagnali šolanje na daljavo s pomočjo digitalnih orodij, ki mnogim med vami najbrž niso blizu.

Dovolite, da vam starši ob tem posredujemo povratne informacije v upanju, da bomo skupaj lažje prebrodili krizne trenutke in da otrokom to nepredstavljivo obdobje ne bo pustilo prehudih sledi – zaradi šolskih zadreg ali družbenega ozračja.

Verjamem, da ste v teh dneh preplavljeni z navodili, napotki, priporočili. Ampak morda pridejo prav tudi ideje, ki so se porodile iz praktičnih izkušenj med šolanjem na domu.

Nekatere družine imajo enega otroka, druge več.

Nekatere imajo en računalnik, druge več.

Nekaterim dela internet samo v enem prostoru, drugim v vseh.

Nekatere imajo doma osnovnošolce, druge srednješolce.

Nekateri starši hodijo v službo, drugi delajo od doma, tretji so na čakanju in četrti so morda prav zdaj že izgubili službo. Prav gotovo so pa vsi v skrbeh, kaj prinaša prihodnost.

Peti starši ne govorijo dobro slovensko, šestim dela težave matematika, sedmi bi znali pomagati pri nemščini in se jim o angleščini ne sanja, osmi imajo otroke s posebnimi potrebami. Tudi vsi ti so v skrbeh, kaj prinaša prihodnost.

Bodo ostali zdravi? Bodo prejeli plačo? Bodo lahko plačali svoje zaposlene?

V tem času do nas prihaja tudi veliko učnih listov in gradiv; toliko jih je, kot je učiteljev in predmetov na šolah, ki jih obiskujejo naši otroci.

Težko se znajdemo, ko žongliramo med službo, šolanjem na domu, gospodinjskimi opravili in tesnobo, ki nas preveva. Ob tem pa še poskušamo otrokom pomagati, da se znajdejo v poplavi učnih napotkov in pričakovanj.

Veliko bi nam pomenilo že, če bi nam jasno povedali, kje naj otrok izvaja naloge, ki ste mu jih posredovali.

Če je mišljeno, da za šolo dela na računalniku, tablici ali telefonu, ne pošiljajte učnih listov s praznimi prostori za vpisovanje odgovorov in rešitev, ali celo križanke, v pdf obliki, saj nimajo vsi doma programa, ki to omogoča. Uporabite urejevalnik besedila, ki ga lahko otrok uporabi.

Če je mišljeno, da otrok poslano gradivo prepiše v zvezek, potem mu ga pošljite le toliko, kot ga resnično lahko prepiše in ob tem še izpolni vse naloge – pri vašem in pri drugih predmetih.

Če je mišljeno, da si učne liste natisne, ne umeščajte nanje fotografij v majhni resoluciji, ki jih slabo vidi že na ekranu. Na natisnjenih listih se namreč še slabše vidijo. Ne pošiljajte učnih listov v barvah, ker se te, ko so listi natisnjeni, slabo vidijo. In ne pošiljajte gradiva za več oddelkov hkrati, ker se otrok med množico nalog res težko znajde.

Enako velja, če ima za delo na voljo le majhen telefonski ekranček.

Oštevilčite liste, da jih bo znal zložiti, če padejo na tla. Tudi med listanjem po ekranu so številke strani dobrodošle.

Preglejte učno gradivo na telefonu oziroma ga natisnite, preden ga razpošljete. Tako boste videli, v kakšni obliki pride do otrok.

Na šoli se dogovorite za enoten način dela. Vsi učitelji naj vedo, ali je gradivo namenjeno delu na telefonu, delu v zvezku ali pa je mišljeno, da se učne liste natisne. Samo tako ne bodo otroku eni učitelji pošiljali križank, drugi pa raznobarvnih besedil, po možnosti kar skupaj v enem dokumentu.

Nekateri ste že doslej s starši in morda tudi otroki komunicirali tudi prek elektronske pošte, drugi ste imeli raje osebni pogovor in komaj sedaj tipkate sporočila na elektronske naprave.

Če imate že vi s tem težave, si predstavljate, kako je otroku, ki mora natipkati pismo in posredovati svoj spis ali fotografijo spomladanskega cvetja. Morda že obvlada Instagram in Snapchat, a to še ne pomeni, da obvlada elektronsko pošto ali komunikacijo prek e-asistenta. Tudi vi je do nedavnega morda še niste, čeprav ste že več generacij otrok naučili poštevanko.

Verjamem, da vam je težko, ampak tudi nam, ki smo čez noč postali učitelji v domačih učilnicah, ni preprosto.

Če si bomo stali ob strani, če si bomo izmenjali dobre prakse, bo za vse lažje.

Otroci se trudijo po najboljših močeh, starši se trudimo po najboljših močeh, učitelji se trudite po najboljših močeh.

Nenavaden čas, v katerega smo padli čez noč, je globalni družbeno-politični dogodek, ki ga bolj kot kateregakoli drugega izjemno močno občutijo tudi otroci. Njihovo življenje se je s tem, da ne hodijo vsak dan v šolo, temeljito spremenilo.

Mnogi občutijo stisko. Mnogi nimajo nikogar, ki bi jim zmogel ali znal stati ob strani.

Pomagajmo otrokom, da ne bodo v teh izjemnih časih čutili stiske še zaradi zagat, povezanih s šolanjem na daljavo.

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
21°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.