fbpx
Časoris
V civilni iniciativi Kakšno šolo hočemo ministrico Simono Kustec pozivajo k premisleku o vseh možnostih, da bi otroke vrnili v šole. Vir: Pixabay
V civilni iniciativi Kakšno šolo hočemo ministrico Simono Kustec pozivajo k premisleku o vseh možnostih, da bi otroke vrnili v šole. Vir: Pixabay

Javno pismo šolski ministrici dr. Simoni Kustec Lipicer

Spoštovana gospa ministrica,

v civilni iniciativi Kakšno šolo hočemo se že od leta 2009 zavzemamo za odlično javno šolo. Že takrat je nastal Manifest za odlično javno šolo, ki v dvanajstih točkah opredeli pogoje za zagotavljanje take šole.

Med drugim se zavzemamo tudi za podružnične šole, manjše šole prijaznih oblik in za oddelke do 15 učencev. Prav zmanjšan normativ v oddelkih bi odpravil prenekatero učno težavo učencev, v današnjem času pa bi to pomenilo, da bi se vsi otroci lahko vrnili v šolo.

Oglašamo se zaradi novih ukrepov, ki še bolj favorizirajo izobraževanje na daljavo. Nekaterim všečna slika pa je hudo varljiva! Razslojevanje učencev se še povečuje, že tako marginalizirani so zdaj marginalizirani še bolj.

Številne organizacije in posamezniki opozarjamo na nemogoče delovne pogoje prenekaterih otrok; donacija računalnika pač ne rešuje ključnih problemov. Številni otroci so žrtve nasilja in jim šola pomeni tudi varnost, zatočišče, mnogi so lačni in jim šola pomeni dva do tri obroke dnevno.

Da ne govorimo o otrocih s posebnimi potrebami in otrocih tujcev! Ti potrebujejo posebno in individualno obravnavo, ki se gradi z osebnim stikom in ne na daljavo prek računalnika. Zaprtje šol preprečuje tudi naravno imunizacijo, ruši duševno zdravje in onemogoča psihosocialno podporo, kar lahko povzroča stres in sproža tesnobo tako otrokom kot vsem v družini.

Od vas, gospa ministrica, pričakujemo bolj človeške rešitve, ki upoštevajo širšo socialno sliko in poslušajo tudi glas otrok, teh pomembnih »ekspertov iz izkušenj«.

Kot komentira prizadeti starš Žiga Valetič zadnje predlagane rešitve: »150.000 šolarjev in dijakov bo doma vsaj šest mesecev, stika s starimi starši naj ne bi imeli, igre s prijatelji naj ne bi bilo, starši pa naj medtem hodijo v službe, razen kadar bodo morali pomagati otrokom pri učenju. Preostali čas naj se otroci čuvajo, igrajo in hranijo sami.« Bodo otroci prepuščeni ulici? Bodo starši v takih razmerah sposobno kakovostno opravljati svoje delo? Bodo družine zdržale ta pritisk? Bo SKUPNOST zmogla?

Učitelji smo dokazali svojo zanesljivost; hitro smo se prilagodili in ustvarili najboljše, kar je bilo v danih razmerah mogoče ustvariti. Zato bi bilo nujno pri iskanju ustreznejših rešitev vključiti tudi učitelje, ki so bili doslej tudi pri oblikovanju strokovnih smernic (denimo za ocenjevanje) popolnoma izključeni.

Če bi bili vključeni, bi vsaj razmislili o možnosti zaključevanja šolskega leta brez ocen, saj se verjetno strinjamo, da v tako neenakih pogojih za učenje, kot jih imajo učenci doma, ocene zagotovo ne bodo ne ustrezne ne legitimne.

Spoštovana gospa ministrica, razmislite o vseh možnostih, da bi otroke vrnili v šole, seveda ob upoštevanju priporočil zdravstvene stroke, a tudi v skladu s spoznanji psihologov, sociologov, terapevtov, staršev.

Za otroke gre! Za vizijo šole, ki bo tlakovala ustvarjalno, solidarno in sočutno prihodnost za vse. Kdaj, če ne ZDAJ?

Za Civilno iniciativo Kakšno šolo hočemo, mag. Jožica Frigelj in dr. Manca Košir

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
13°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.