fbpx
Časoris
Pliocen. Vir: Wikimedia/CC
Pliocen. Vir: Wikimedia/CC

Iz daljne preteklosti se lahko veliko naučimo o podnebnih spremembah

V Parizu so se na podnebnem vrhu, ki so ga poimenovali Vrh enega planeta, zbrali svetovni voditelji. Pogovarjali so se o tem, kako Zemljo zaščititi pred podnebnimi spremembami.

O teh se lahko veliko naučimo tudi iz daljne preteklosti.

Pred tremi milijoni let, v pliocenu, ko so v Afriki živeli naši daljni predniki avstralopiteki, je bilo na Arktiki tako toplo, da so se tam pasle kamele.

Danes je na Arktiki zelo mrzlo. Pokrivata jo permafrost in led, namesto kamel pa se okoli potepajo polarni medvedi, muškatno govedo in severni jeleni.

Toda količina ogljikovega dioksida v zraku je danes podobna tisti v pliocenu.

Še do pred sto leti je bilo tega plina precej manj, od takrat pa njegova količina nezadržno raste, zato se ozračje segreva.

Da bi bolje razumeli, kako se bo naš planet odzval na globalno segrevanje, znanstveniki preučujejo podnebje in oceane v toplih obdobjih v preteklosti.

Ko zberejo vse potrebne podatke, uporabijo računalniške modele, ki simulirajo, kako so se v pliocenu spremenili oceani in kopno.

Ugotovili so, da je preveč toplo ozračje spremenilo kroženje tokov v oceanih. To je povzročilo velike podnebne spremembe. Stalile so se ogromne količine ledu, zato se je dvignila morska gladina za kar 25 metrov.

Znanstveniki zato menijo, da bomo bolje pripravljeni na spremembe, ki jih prinaša pretirano segrevanje ozračja, če bomo dobro poznali preteklost našega planeta.

 

Slovarček

Pliocen je obdobje v geološki zgodovini Zemlje, ki zajema čas od 5 do 2,3 milijona let pred sedanjostjo.

Avstralopitek je skupina človeku zelo sorodnih človečnjakov, ki je izumrla pred dvema milijonoma let.

Permafrost so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.

 

Za razmislek

  1. Lahko z računalniškimi modeli vedno natančno napovemo prihodnost?
  2. Za kaj vse še lahko uporabljamo računalniške simulacije?
  3. Si že slišala za rek »Zgodovina je učiteljica življenja«? Kaj pomeni?
Katja

Katja

Žerjavič je znanstvenica, ki želi otrokom približati svet znanosti.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
8°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.