fbpx
Časoris

Intenzivni tečaj slovenščine za samozavest, zagon za učenje in nova prijateljstva

Dobar dan! Zdravstvuyste! Miredita! Good afternoon! Slovenščina je kul!

Kabinet Tjaše Mislej je polepljen z barvitimi napisi v mnogih jezikih.

Nič nenavadnega, v njem učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Matije Čopa v Kranju in multiplikatorka projekta Izzivi medkulturnega sobivanja skupinice otrok iz drugih držav uči slovensko, v okviru projekta pa izvaja še številne aktivnosti z otroki, starši priseljenci, strokovnimi delavci …

Že vprašanja, kot so: Kako ti je ime in kako se pišeš? Od kod prihajaš?, so lahko zalogaj za tiste, ki so se pravkar priselili iz druge države.

Vključevanje na OŠ Matije Čopa v Kranju. Foto: Anže Sobočan
Mlajša skupina pri učenju slovenščine na OŠ Matije Čopa v Kranju. Foto: Anže Sobočan

Na Osnovni šoli Matije Čopa zanje zato ob začetku šolskega leta pripravijo intenzivni tečaj slovenščine. Od letos je to še lažje, saj je začel veljati novi pravilnik, ki šolam omogoča do 120 ur poučevanja slovenščine za skupino otrok, če so v šoli vpisani 4 otroci; do 160 ur, če jih je od 5 do 8; in do 180 ur, če jih je od 9 do 17.

Po dveh ali treh mesecih se učenje slovenščine nadaljuje v manjših skupinah, ki so bolj prilagojene otrokovim potrebam in izhajajo iz njegovega individualnega načrta aktivnosti.

»Smisel intenzivnega tečaja je pomoč otrokom priseljencem, da se znajdejo v novem okolju,« pravi Tjaša Mislej, ki začetno učenje slovenščine poučuje učence priseljence, pa tudi njihove starše, in sicer s štirih osnovnih šol, srednje šole in celo vrtca.

Intenzivni tečaj je letos na Osnovni šoli Matije Čopa in na Osnovni šoli Staneta Žagarja potekal od septembra do konca novembra; vsak dan od dve do tri šolske ure. Obiskovalo ga je 45 učencev priseljencev z različnih kranjskih osnovnih šol.

Razdeljeni so bili v dve skupini: slovansko in neslovansko, v kateri so bili večinoma otroci s Kosova, ki govorijo albansko. Obe skupini so nato razdelili še na dve, in sicer so v eno razvrstili mlajše otroke iz prvega in drugega razreda, ki še ne pišejo, v drugo pa starejše.

»V krajih, kjer so šole blizu skupaj, je smiselno povezovanje med šolami, da imajo učenci priseljenci lahko na začetku tečaj v čim bolj strnjeni obliki. Tečaj lahko izvaja tudi več učiteljic ali učiteljev, ki med seboj sodelujejo, odvisno od kadrovskih možnosti,« pojasnjuje Tjaša Mislej.

Prve besede za praktično sporazumevanje

Na intenzivnem tečaju so se otroci najprej učili tistih besed, ki jih v vsakodnevnem življenju najbolj potrebujejo.

»Pomembno je, da se znajo predstaviti in da razumejo osnovna vprašanja,« pravi Tjaša Mislej.

Nadaljujejo s šolskimi potrebščinami, šolskimi poklici, predmetnikom, urnikom, dnevi, tedni in urami. Besedišče širijo še z besedami, ki so povezane s prostim časom, denimo športnimi aktivnostmi, obiskom kina, vabili na rojstni dan, ali pa takimi, ki jih potrebujejo, če morajo obiskati zdravnika.

»Za učence priseljence je ključno, da se začnejo slovensko učiti čim prej, toda na prijazen način. Ne tako, da jim razlagamo imena sklonov,« meni Tjaša Mislej.  

Tjaša Mislej. Foto Anže Sobočan
Tjaša Mislej. Foto Anže Sobočan

Slovnico usvajajo s pomočjo besed in povedi, ki jih potrebujejo za sporazumevanje; naučijo se reči: »To je moj brat.« Pa tudi: »Imam brata.«

»Takrat jim ne razlagam, da je to tožilnik, ampak samo, kako se lahko praktično sporazumevajo. Zelo hitro se morajo naučiti, da imamo ednino, dvojino in množino, da razumejo, kaj pomeni en zvezek in kaj dva zvezka na primer za matematiko.«

Rezultati intenzivnega tečaja kažejo, da vsak učenec napreduje, če se na začetku dalj časa uči jezika v strnjeni obliki; torej septembra, oktobra in novembra dve do tri ure na dan.

Vsak učenec je zgodba zase

Otroci, ki prihajajo iz držav, kjer govorijo zelo drugačen jezik in kjer so tudi navade zelo drugačne od naših, se praviloma težje prilagodijo v novi šoli.

Takrat je pomembno, da se pedagoški delavci na šoli zavedajo vseh okoliščin; »če gre za učenčeve osebne težave, ne smemo biti prezahtevni ali nerealni glede učnega napredovanja,« opozarja Tjaša Mislej.

»Priporočam, da ima vsak učenec individualni načrt aktivnosti (INA), s katerim lahko učitelji občasno in po potrebi načrtujejo cilje in način dela ter beležijo otrokov napredek pri učenju slovenščine, pri drugih predmetih in na področju socialne vključenosti. Tak načrt je pomemben predvsem za to, da gledamo na vsakega učenca kot na posameznika in upoštevamo njegovo individualnost. Strokovnim delavcem olajša delo pri načrtovanju in spremljanju napredka za vse strokovne delavce, ki se srečujejo z učencem priseljencem. Učitelji lažje načrtujejo prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom, do katerih je učenec upravičen dve šolski leti po vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji.«

Štirinajstletna Jovana Golubović je v Slovenijo prišla iz Bosne pred pol leta. »Bilo mi je zelo težko, ampak prijatelji in učitelji so mi zelo pomagali. Zdaj se lažje učim,« pravi Jovana, ki se je na intenzivnem tečaju učila predvsem besedišče, sedaj pa se skupaj z drugimi starejšimi učenci uči tudi že književnost in slovnico.

Tjaša Mislej dodaja, da imajo otroci dve leti pravico do prilagoditev. Prvo leto jih niti ne ocenjujejo enako kot druge, ampak njihov napredek spremljajo v skladu z njihovim individualnim načrtom aktivnosti, učenci pa imajo možnost, da ostanejo neocenjeni. A to ne pomeni, da so zato manj prizadevni pri svojem delu. Mnogi učenci priseljenci so dejansko ocenjeni že prvo leto šolanja, če se naučijo dovolj jezika.

»Zelo pomembno se mi zdi, da se slovenščine naučim čim hitreje,« pravi devetošolec Marko Petrovski iz Severne Makedonije, ki je v Sloveniji že eno leto. »Ko sem prvič prišel v šolo, sem se počutil sprejeto že od prvega dne. Najbolj so mi pomagali sošolci. Bili so zelo prijazni,« dodaja Marko.

Vključevanje na OŠ Matije Čopa v Kranju. Foto: Anže Sobočan
Starejša skupina med učenjem slovenščine na OŠ Matije Čopa v Kranju. Foto: Anže Sobočan

Kako hitro pa se uspejo naučiti slovensko, je odvisno tudi od okolja, iz katerega izhajajo. Otroci iz slovanskih okolij ponavadi napredujejo hitreje, saj slovenščino bolj razumejo. Albansko govoreči praviloma potrebujejo več časa, saj se jezik od slovenščine povsem razlikuje. »Slovnični sistem je čisto drugačen. Že črk imajo 36, glasovi so čisto drugačni, zato otroci potrebujejo več časa.«

Nekateri učenci s Kosova so zelo zagnani. »Imamo učenko, ki je tretje leto v Sloveniji. Že prvo leto se je naučila tekoče slovensko. Hodila je v knjižnico, si sposojala knjige, bila je zelo aktivna na tečaju in tudi popoldan. Pri učenju pa ji je pomagala tudi soseda, Slovenka.«

Delo z otroki po tečaju

Učence po koncu intenzivnega tečaja razdelijo na manjše učne skupine. Tedaj jih ne združujejo več iz različnih šol, ampak delo multiplikatorke projekta poteka na vsaki šoli posebej. V posameznih skupinah je od dva do sedem otrok podobne starosti, osrednja nit dela v skupini pa je prilagojena učni snovi posameznih predmetnih področij. Drugače je v primerih, ko se sredi leta na novo vpiše večje število učencev priseljencev. Takrat je spet možno organizirati intenzivni začetni tečaj s povezovanjem šol. 

»Starejši učenci se učijo slovnico, ki jo potrebujejo pri rednem pouku. Z otroki iz šestega razreda na primer utrjujemo besedne vrste, da jih znajo sploh ločiti, potem so na vrsti sklanjatve,« pojasnjuje Tjaša Mislej.

Z nekaterimi učitelji na šoli je dogovorjena, da ji pošiljajo tedenske priprave učne snovi po sklopih. Na podlagi tematike prilagodi snov, ki jo utrjujejo v manjših učnih skupinah.

Vključevanje na OŠ Matije Čopa v Kranju. Foto: Anže Sobočan
Med igro v razredu. Foto: Anže Sobočan

Med njimi je učiteljica 2. a razreda Jana Urh, ki opaža, da tečaj otrokom nudi ogromno. Toda pomembno je tudi, da z multiplikatorko skupaj načrtujeta, kako učenje nadaljevati po tečaju. »Če vem, kaj učenci usvojijo na tečaju, je to osnova za delo v razredu. Vem, kje lahko pričakujem znanje in kje ne.«

Prepričana je, da je treba otrokom dati možnost, da se navadijo na novo okolje, da jih torej učitelji ne smejo obremeniti z učno snovjo, ki je zanje nerazumljiva. Otroci se morajo najprej navaditi šole, vzpostaviti odnose in se povezati z vrstniki.

»Brez dobrega počutja in vključenosti podajanje učne snovi v skupini nima pomena. Šele ko vzpostavijo stik in se povežejo z drugimi otroki, lahko gradimo naprej. Zato je intenzivni tečaj tako zelo dragocen; tedaj se naučijo tistih osnov, ki jim pomagajo, da se lahko sporazumevajo z drugimi otroki.«

Tudi Tjaši Mislej se zdi najbolj pomembno, da otrokom priseljencem ob prihodu zagotovijo varno okolje. Smisel intenzivnega začetnega tečaja slovenskega jezika, kjer slovenščino usvajajo počasi, s potrpežljivostjo in razumevanjem, je prav v tem, da pridobijo samozavest, zagon za učenje in izkušnjo, da slovenščina vendarle ni tako težka, kot se zdi na začetku. Slovenščina je kul!

Na OŠ Matija Čopa izvajajo različne aktivnosti za otroke, starše in zaposlene.

Med drugim so pripravili tudi projektno aktivnost Bingo za utrjevanje besedišča.

***

Prispevke v seriji Za medkulturno sobivanje pripravljamo v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Izzivi medkulturnega sobivanja
Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Katarina

Katarina

Bulatović rada piše in razmišlja. Opazuje svet in ga poskuša razumeti. V dobrem in slabem.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
13°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.