fbpx
Časoris
Ves čas smo povezani z družbenimi omrežji. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Informacije o koroni so pogosto nerazumljive in netočne

Veliko lažnih novic kroži okoli različnih politikov in drugih znanih oseb, saj ljudje želijo izvedeti čim več o njihovem življenju – zdi se jim, kot da jih poznajo, kot da bi bili njihovi prijatelji.

Zadnje čase pa se največ lažnih novic in dezinformacij širi v zvezi s covidom-19, od tega, ali je masko sploh vredno nositi, do tega, da nam vdihavanje vročega zraka iz fena lahko pomaga.

Vendar pa je zaradi tega, ker je tema občutljiva, veliko lažnih novic hitro odstranjenih. Večja omrežja, kot je YouTube, morajo redno moderirati novice in informacije o virusu sars-cov-2, saj imajo lahko lažne novice o tem veliko večjo škodo za ljudi kot na primer lažna novica o delfinih v Benetkah. Na YouTubu recimo v zvezi s koronavirusom pogosto vidimo opozorila, da so lahko novice, ki jih slišimo, vidimo oziroma preberemo na teh mestih, lažne, nepopolne oziroma neverodostojne. Marsikatere videe pa je YouTube tudi odstranil, saj so širili nevarne informacije, ki bi lahko škodile.

Zdi se mi, da smo o virusu dovolj obveščeni, vendar so pogosto informacije, ki jih prejmemo, zelo nerazumljive in netočne. Žal nam takšne informacije pogosto posreduje naša vlada. Informacije se tudi zelo hitro spremenijo ali pa niso dobro razložene.

Ena od tem, ki je bila aktualna pred nekaj leti in jo lahko še danes tu in tam zasledimo, so migracije. O tem so različni programi pogosto poročali zelo različno in z različnih vidikov ali pa se je njihovo mnenje iz oddaje v oddajo spreminjalo. Nekateri so se bolj osredotočali na slabe zgodbe in poskušali migracije označiti kot nekaj, kar nam bo škodilo, oziroma da so migranti nevarni, o številnih stvareh pa so pretiravali in prikazali stvari slabše, kot so dejansko bile. Drugi programi pa so se bolj osredotočali na slabo delovanje centrov, namenjenih migrantom, prošnje za pomoč in prostovoljne prispevke ter poskušali javnosti razložiti, iz kakšnih razmer ti ljudje prihajajo in zakaj si želijo biti tukaj. Niso jih označevali kot slabe, ampak kot ljudi, ki potrebujejo našo pomoč za boljše življenje.

V osnovni šoli sem imela sošolko, ki je prišla iz Ukrajine, saj se je njena družina želela umakniti vojni. Njena starša sta se že prej ločila in v Slovenijo je prišla skupaj z mamo, brat pa je moral ostati v vojski. Povem lahko, da se je res ni bilo treba bati, da ni slab človek ali nekdo, ki bi Sloveniji grozno škodil. Nekatere zgodbe so me tudi presenetile in mi dale misliti, kako bi bilo, če bi morala zaradi podobnih razmer pri teh letih zapustiti Slovenijo in se privaditi na popolnoma drugačen način življenja in kulturo, kaj šele, da z mano ne bi mogla iti celotna družina ali pa bi se nekje na poti ločili in jih tudi po več mesecev ne bi videla.

Hana Razoničnik, 2. č, Gimnazija Celje – Center

***

Prispevek objavljamo v globalnem tednu medijske pismenosti (#GlobalMIL2020), ki ga je Unesco pripravil med 24. in 31. oktobrom. V Časorisu se z objavami v seriji Zgodbe, ki jih ni v medijih, pridružujemo dogodkom, ki so jih ob tej priložnosti pripravili v različnih državah po svetu. Vabimo te, da nam sporočiš, kaj meniš o medijih in o tem, koliko pozornosti ti namenjajo.

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.