fbpx
Časoris
Vsako leto izdamo tudi knjižico receptov Reciklirana kuharija. Vir: Lidl Slovenija
Vsako leto izdamo tudi knjižico receptov Reciklirana kuharija. Vir: Lidl Slovenija

Hrana naj ne bo odpadek

Se kdaj vprašaš, kje pristane hrana, ki jo pustiš na krožniku?

Včasih si naložiš preveliko porcijo, drugič ti obrok ni tako okusen ali pa se ti mudi naprej, zato odhitiš od mize. V teh primerih hrana velikokrat pristane v smeteh.

V Sloveniji vsako leto zavržemo 140 tisoč ton hrane, kar je toliko, kot skupaj tehta 35 tisoč slonov!

Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko zmanjšamo količino zavržene hrane in prispevamo k boljšemu svetu. Večina izmed njih je popolnoma enostavnih in hkrati tudi okusnih.

Zavržena hrana je eden večjih izzivov, s katerim se srečuje ves svet. Vsako leto med odpadki pristane vse več neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane, kar povzroča ogromne okoljske in ekonomske posledice.

Hkrati s hrano zavržemo tudi velike količine vode in energije. V Evropski uniji za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, potrebujemo toliko vode, kot bi je bilo v treh ženevskih jezerih.

Nič bolje ni, ko govorimo o toplogrednih izpustih, saj na smetiščih pri razgradnji organskih odpadkov nastaja metan, ki je bolj intenziven toplogredni plin kot ogljikov dioksid.

Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu, kar je pretresljivo dejstvo.

Z odgovornim ravnanjem s hrano lahko naredimo veliko dobrega za naše okolje, hkrati pa tudi privarčujemo, saj na letni ravni v Sloveniji skupaj s hrano zavržemo vsaj 355 milijonov evrov.

Adijo, smetnjak, živijo, Reciklirana kuharija

Več kot polovica zavržene hrane v Sloveniji nastane v naših gospodinjstvih, kar pomeni, da lahko znotraj družine najbolj pripomoremo k rešitvi težave in izboljšanju statistike.

O družinskem jedilniku razmislimo, še preden se odpravimo v trgovino z živili, tam pa se držimo nakupovalnega seznama in živila nato pametno shranimo. Hrane, ki nam ostane po kosilu ali večerji, nikar ne zavrzimo, ampak jo ponovno uporabimo v novem, okusnem obroku.

Čeprav se sliši enostavno, nam pri tem včasih zmanjka domišljije in idej – te so zbrane v knjižicah Reciklirana kuharija, sodobnih kuharicah, ki skrivajo številne nasvete in recepte, kako iz preostanka jedi ustvariti nekaj popolnoma novega. Recepte za šest knjižic Reciklirana kuharija, ki so dostopne na spletni strani boljsi-svet.si, so prispevali otroci iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki sodelujejo pri projektu Hrana ni za tjavendan. 

Projekt Hrana ni za tjavendan poteka pod okriljem Lidla Slovenija in programa Ekošola, z njim pa partnerja izobražujeta o problematiki zavržene hrane ter otroke, starše in učitelje spodbujata k bolj odgovornemu odnosu do hrane. 

Recepti za navdih so na voljo v seriji knjižic Reciklirana kuhinja. Vir: Lidl Slovenija
Recepti za navdih so na voljo v seriji knjižic Reciklirana kuharija. Vir: Lidl Slovenija

Izziv zate: En mesec ne zavrzi nobene hrane 

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) zavržemo štirikrat več hrane, kolikor bi je potrebovali, da bi nahranili vseh 820 milijonov lačnih ljudi na svetu.

Z neodgovornim ravnanjem s hrano torej plačujemo visoko etično, finančno in okoljsko ceno.

Naj nas to spodbudi, da spremenimo svoje navade. Postavi si izziv in nekaj dni pozorno spremljaj svoje navade in navade svoje družine ter poskrbi za to, da zavržete čim manj hrane.

Namesto tega raje preizkusi ideje in recepte iz Reciklirane kuharije in ostanke spremeni v kuharske mojstrovine. Preden opaziš, se mesečni izziv spremeni v navado, ti pa lahko tako aktivno prispevaš k boljšemu svetu. Sprejmeš izziv?

***

Vsebine o projektu Hrana ni za tjavendan pripravljamo v sodelovanju z Lidlom Slovenija. Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani Boljši svet.

Lidl Slovenija

Vprašanje meseca

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Showers
1°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa