fbpx
Časoris
Pume so gorovje Andov poseljevali že pred prihodom človeka. V fosiliziranem iztrebku ene od njih so našli gliste. Vir: Wikimedia
Pume so gorovje Andov poseljevale že pred prihodom človeka. V fosiliziranem iztrebku ene od njih so našli gliste. Vir: Wikimedia

Gliste iz pradavnine

V fosiliziranem iztrebku pume, starem približno 17 tisoč let, so paleontologi odkrili ostanke najstarejšega parazita do sedaj.

Glista, katere jajčeca so našli, je danes zelo pogosta pri mačkah, psih in lisicah.

Dolgo so mislili, da se je na divje živali razširila z domačih, vendar to odkritje kaže, da morda ni bilo tako. V času, ko je puma izločila svoj iztrebek z jajčecami gliste, na tistem območju namreč še ni bilo ljudi, torej tudi domačih živali ne.

Jajčece gliste, ki jo pogosto najdemo v psih in drugih živalih. Vir: Wikipedia
Jajčece gliste, ki jo pogosto najdemo v psih in drugih živalih. Vir: Wikipedia

Fosilizirani iztrebki se imenujejo korpoliti in ne smrdijo.

Na prvi pogled so zelo podobni kamnu. Za znanstvenike so pomembni, ker vsebujejo molekule DNK, ki so prava zakladnica informacij.

Veriga DNK. Vir: Pixabay

Iz njih lahko razberejo veliko različnih podatkov o življenju živali in ljudi v davni preteklosti.

Tako danes bolje razumemo, s čim se je prehranjeval tiranozaver ali kaj so imeli na jedilniku ljudje v mlajši kameni dobi v Turčiji.

Najstarejše zaporedje DNK so znanstveniki sicer izolirali iz konjske kosti, ki se je ohranila v permafrostu v zahodni Kanadi. Pripadala je vrsti divjih konj, ki so živeli pred 700 tisoč leti.

DNK prvih Skandinavcev, ki so skandinavski polotok naselili pred približno 10 tisoč leti, pa so našli kar v prazgodovinski različici žvečilnih gumijev iz brezovega lubja.

Slovar

Parazit ali zajedavec je živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma.

Fosilizacija je fizikalno-kemijski proces, pri katerem se odmrli organizem spremeni v fosil. Za to so potrebni posebni pogoji, v katerih je onemogočeno hitro razpadanje.

Permafrost so stalno zamrznjena tla, ki se zaradi nizkih temperatur nahajajo blizu severnega in južnega pola, prisoten pa je tudi v visokih gorovjih.

Za razmislek

  1. V kakšne namene še uporabljajo analizo zaporedja DNK?
  2. Kaj bo na Zemlji ostalo za nami?
  3. Kateri so najbolj dolgoživi materiali, ki jih uporabljamo danes?
image_print
Urša

Urša

Adamič je biologinja in dramaturginja, ljubiteljica živali in pisane besede.

Dodaj komentar

Pomagajte otrokom

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte otrokom, da bodo lahko še naprej brali kakovostne vsebine.

Postanite Časorisov podpornik!

Že en evro na mesec lahko veliko pomeni.

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Fog
8°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.