fbpx
Časoris
Od malega otroke učimo, da je treba dobre stvari deliti. Vir: Freepik
Od malega otroke učimo, da je treba dobre stvari deliti. Vir: Freepik

Ena lizika za tri

Z blagim umirjanjem epidemije covida-19 so bile ukinjene tudi nekatere omejitve.

Odprle se bodo šole za vse in tudi mladi športniki smejo trenirati pod določenimi pogoji. V zaprtih prostorih zračenje, razdalja, maske, umivanje rok, razkuževanje.

Ljudje so željni druženja, mladi še bolj. Druženje poraja tudi simpatije. Naklonjenost drugi osebi se kaže na različne načine. Nekateri svojo simpatijo dražijo, drugi punčke cukajo za kitke, deklice pišejo pisemca, fantje papirne kroglice frcajo proti dekletom, naklonjenost pa se pokaže tudi s tem, da daš drugi osebi liziko.

Ampak liziko bi rade lizale še druge deklice. In od malega otroke učimo, da je treba dobre stvari deliti. In tako se je zgodilo, da so eno podarjeno liziko potem lizali še dve drugi deklici. Podarjenka je sicer nad svojo liziko bedela in opozarjala drugi dve, naj je ne poližeta preveč, da bo ostalo še kaj zanjo.

No, to se je dogajalo med strogimi zaščitnimi ukrepi. Otroci so nosili maske, se učili na daljavo, si razkuževali roke, poslušali navodila. O virusu so vedeli skoraj vse, kar so morali vedeti, le tega ne, da ne smejo iste lizike lizati tri osebe. Navodila za preprečevanje širjenja epidemije pač ne gredo v take podrobnosti, kot so lizike.

Mogoče pa so se te deklice zavarovale pred kako drugo okužbo. Ljudje pridobivamo imunost na različne načine. Tudi z umazanijo. Življenje v sterilnem okolju ne varuje pred okužbami. Prej ali slej se človek sreča tudi z umazanijo.

V knjigi dr. Alojza Ihana sem prebrala, da je v določenih okoljih navada, da otroci drug drugemu poližejo kri z rane, ko ta zakrvavi zaradi padca. Pa ta rana gotovo ni čista. Tako postajajo imuni na povzročitelje določenih bolezni.

Razmišljam tudi, zakaj nekateri mladostniki zbolijo za mononukleozo, drugi pa ne. Mononukleozi pravijo tudi bolezen poljubljanja. Okužba pride s poljubljanjem. A ne pri vseh. Zakaj ne pri vseh? Kaj jih varuje? So že imuni na slino drugih?

Nekoč, ko še ni bilo mešalnikov in raznih frutkov, so mame hrano svojim še brezzobim otrokom najprej same prežvečile. Danes tega ni videti. Mogoče kakšne mame to počno na skrivaj, ker bi bile sicer deležne ogorčenih pogledov. Ali je lahko v maminih ustih prežvečena hrana tudi imunsko varovalo?

Otroci se vračajo v šole. Verjetno se bodo pogovarjali tudi o epidemiji, o pridobivanju imunosti s cepljenjem, o varovanju pred okužbo.

Za vsak primer naj jim povedo tudi, da ni dobro, če eno liziko liže več oseb. Pa tudi, da za zdravega človeka tako kot veter tudi prepih ni nevaren. Prepih najhitreje prezrači prostor, v katerem se zadržujejo povzročitelji bolezni.

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
12°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa