fbpx
Časoris
Otroci v Bejrutu. Foto: Iztok Bončina
Prebivalce Bejruta je že večkrat prizadelo nasilje in razdejanje, zdaj doživljajo novo tragedijo. Toda otroci so povsod otroci in obdobja med tragedijami preživljajo s širokimi nasmehi na obrazih. Držimo pesti, da bo kmalu spet tako. Foto: Iztok Bončina

Eksplozija v Libanonu

Bejrut, glavno mesto Libanona, je prizadela huda nesreča. V torkovi eksploziji je umrlo najmanj 137 oseb, 5.000 ljudi je ranjenih, 300.000 meščanov pa je izgubilo streho nad glavo.

Embed from Getty Images

V času eksplozije je bil v Bejrutu tudi znani slovenski borec za človekove pravice Tomo Križnar. Za dnevnik RTV SLO je povedal: »Poblisknilo je tako, kot gledamo v filmih ob jedrskih eksplozijah … Prišlo je v dveh valovih, naenkrat je vse ven zmetalo, poslovalnice, pisarne, ljudi, potem nas je zagrnila črna noč …«

Kaj se je zgodilo?

Zaradi neprimernega skladiščenja je v bejrutskem pristanišču razneslo 2750 ton amonijevega nitrata, ki so ga pred leti zasegli na neki ladji. Amonijev nitrat se uporablja kot gnojilo in razstrelivo.

Mesto je močno poškodovano. »Bejrut potrebuje hrano, Bejrut potrebuje obleke, hiše, material za gradnjo hiš. Bejrut potrebuje prostor za begunce,« pravi bejrutski guverner Marvan Abud.

Številne države, organizacije in posamezniki so poslali na pomoč letala z reševalci, zdravstvene delavce in zdravstveno opremo.

Tragedija v mestu, ki je v zadnjih petdesetih letih doživelo več uničevalnih vojn, je opomnik, kako hude posledice imata lahko malomarnost in brezbrižnost oblasti pri zagotavljanju varnosti ljudem.

Bejrutska eksplozija je »nedvomno ena največjih nejedrskih eksplozij v zgodovini«, so sporočili britanski strokovnjaki. Imela je približno desetino eksplozivne moči jedrske bombe, ki so jo ZDA med drugo svetovno vojno, 6. avgusta 1945, odvrgle na japonsko mesto Hirošima. Takoj je umrlo 80.000 ljudi, na desettisoče pa jih je umrlo kasneje zaradi izpostavljenosti sevanju.

Ob 8.15 po krajevnem času, natanko 75 let po eksploziji atomske bombe nad mestom, je včeraj v Hirošimi zadonel bronast zvon miru. Jedrske vojne ne bo nikoli več le, če bo jedrsko orožje popolnoma odstranjeno, je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Za razmislek

  1. Ali poznaš še katero hudo nesrečo?
  2. Ali veš, kako ravnati v primeru eksplozije?
  3. Kako pravilno ravnamo z nevarnimi snovmi?

Kako govoriti o tragedijah

Romana

Romana

Dobnikar Šeruga rada potuje po vsem svetu. Spoznava nove kraje in ljudi in se vedno znova razveseli spoznanja, da smo prebivalci tega planeta zelo različni in vendar povsem enaki.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.