fbpx
Časoris
Zakaj je treba pohvaliti? Vir: Adobe Stock
Vir: Adobe Stock

Dvakrat pohvaljena

Ljudje, ki v življenju niso bili veliko hvaljeni, se večine pohval, ki pa so jih prejeli, spominjajo.

Včasih gre za pohvalo za kak poseben dosežek, drugič morda za del oblačila, tretjič recimo za lepe oči, ljubka ušesa, dolge prste ali kaj podobnega, kar je dala mati narava.

A najpomembnejša je pohvala za dosežek, ki je rezultat volje in truda.

Jaz sem bila preteklo leto pohvaljena enkrat, letos pa že tudi enkrat. No, mogoče sem bila deležna še kakega priznanja, a ti dve, ki ju nameram opisati, sta mi res zelo pomembni in vplivata tudi na moje delovanje.

Prva pohvala se je zgodila pri zobozdravniku.

»Vzorno skrbite za svoje zobe«, mi je rekel zobozdravnik, ko sem prišla na pregled zobovja »za vsak primer«, če se morda kaj le ne dogaja na skrivaj.

Svojo izjavo je ponovil dvakrat. Ta pohvala mi je pomenila veliko več, kot če bi mi naredil zlat zob, pa čeprav zastonj. Pomenila mi je, da je moj trud poplačan in da je zobozdravnik moj trud opazil.

Priznajmo, človeka včasih zamika, da bi z zobmi opravil bolj na hitro ali pa večerno proceduro sploh izpustil, pa vseeno zbereš voljo, čeprav že na pol spiš.

Nagrada pa je bila tudi to, da ni počel okrog mojega zobovja nič neprijetnega. Kako dobre volje sem šla domov!

Druga pohvala, že letošnja, pa je prišla kar od dveh oseb.

Prva oseba mi je rekla: »Ali veš, da si bolj gibčna, odkar hodiš k telovadbi.«

In druga oseba: »Hodila sem za teboj in te do semaforja sploh nisem mogla ujeti, tako si hitra. Sploh pa nisem bila prepričana, da si ti, ker se držiš dosti bolj zravnano, kot si se včasih.«

Če mi dve osebi rečeta, da sem postala gibčnejša, hitrejša pri hoji in bolj vzravnana, že mora držati.

In če se je to zgodilo zaradi telovadbe, moram to pohvalo deliti in spodbuditi še koga, da pride vsako jutro na bližnji travnik ali igrišče telovadit.

Res je pozimi mrzlo in človek bi rad še malo poležal, pa vseeno zbereš voljo, vstaneš, se oblečeš, odkorakaš. In potem pol ure v dobri družbi telovadiš, razgibaš mišice in kosti od vratu do podplatov, narediš okrog tisoč gibov.

Uh, kako je človek zadovoljen, ko na koncu pozdravi še sonce in zemljo in odide domov na zajtrk.

In če me kako jutro zamika, da bi se naredila prehlajeno in ostala v postelji, se spomnim, da sem zdaj bolj gibčna, hitrejša in bolj vzravnana. Pa vstanem in grem.

Pohvala včasih dela čudeže.

image_print
Tereza

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly clear
15°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.