Samo Oleami. Foto: Sonja Merljak/Časoris
Samo Oleami. Foto: Sonja Merljak/Časoris

Družabne igre so za kratkočasenje, a tudi priložnost za učenje

Facebooktwittergoogle_plus

Ste vedeli, da se lahko med igranjem namiznih družabnih iger kratkočasite in obenem tudi učite?

Učite se lahko empatije, razvijanja taktik in strategij, prostorske predstave in celo fizikalnih zakonitosti ter kančka blefiranja.

In – ali veste katere družabne igre so danes najbolj priljubljene?

Ne, to prav gotovo ni človek, ne jezi se.  

Ta igra, ki jo poznajo tako dedki in babice kot vnuki, že dolgo ne ponuja dovolj dražljajev današnjim otrokom. Ker ste na te navajeni že od trenutka, ko se je nad vašimi glavicami za lahko noč prvič zavrtel vrtiljak z medvedki pastelnih barv, pridušeno svetlobo in nežno glasbo, jih želite vedno več.

Tega se zavedajo tudi  izdelovalci družabnih iger, ki ponujajo veliko bolj sodobne namizne družabne igre. Med najbolj priljubljenimi so še vedno naseljenci otoka Catan, največji navdušenci pa se odločajo za novosti, kot so na primer: codenames, dixitdobble, rhino hero (v slovenščini jo poznamo kot super nosorog) in exploding kittens.

Ker se zelo razlikujejo, vsak najde igro zase.

Nekatere boste lahko preizkusili v četrtek, ko bosta Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Igrolog, društvo za promocijo kulture igranja namiznih družabnih iger, v sklopu serije dogodkov Odkrivaj EU pripravila prav posebno popoldne.

Najbolj vznemirljivo bo ob 18. uri, ko se boste sodelujoči pomerili v nagradni igri Čutim Evropo.

Eden od članov društva Igrolog, ki je zasnovalo družabno popoldne, je 39-letni Samo Oleami. »Vsi sesalci se igrajo. Igra je način, kako osvojiti veščine,« pravi filozof, ki se nikoli ni nehal igrati.

Pri igri je zelo pomembna avtonomija, prosta, svobodna igra, pri kateri igralci, na primer otroci, sami določajo pravila igre. »Strokovnjaki zato poudarjajo, kako pomembna je za razvoj socialnih veščin prosta igra, brez nadzora odraslih. Cilj igre je, da se otroci še naprej igrajo. To pomeni, da se bodo morali dogovoriti, kako se bodo igrali, in nihče ne bo mogel izstopati, saj se potem drugi ne bodo hoteli igrati z njim. Pri prosti igri se otroci učijo pogajanja, usklajevanja, sočutja, avtonomije. Najbolje se je igrati v sproščenem okolju in z ljudmi, s katerimi se dobro počutiš. Potem se lahko prepustiš igri in ji dovoliš, da te poveže s soigralci.«

Igranje namiznih družabnih iger mu je tako zlezlo pod kožo, da danes na delavnicah otrokom predstavlja novosti in jih uči pravila.

»Pomemben del igranja namiznih družabnih iger je druženje,« poudarja Samo Oleami. »A veliko ljudi težko prenese poraz, da jih v igri nekdo napade ali jim prekriža načrte, zato se otroci skozi igre učijo tudi empatije, sodelovanja. Na delavnicah jih učimo, kako shajati s svojimi čustvi, s tekmovalnostjo, vznemirjenjem. Sodobne otroške igre predvsem nemških založnikov obenem otrokom pomagajo, da razvijajo različne sposobnosti, denimo urijo spomin, hitrostno prepoznavanje ali strateško načrtovanje. Čeprav se zdi kot ‘le igra’, je vodenje delavnic igranja družabnih iger pravzaprav pedagoško delo.«

Za otroke se mu zdijo najprimernejše tiste igre, ki dobijo naziv otroška igra leta.

 

Slovarček

Avtonomija pomeni samostojnost, neodvisnost.

Dražljaj je spodbuda, ki sproži odziv v človeškem telesu, reakcijo organizma.

Hormoni so snovi v telesu, ki jih izločajo nekatere žleze. Obsedenost z dražljaji je danes lahko pri nekaterih že odvisnost. Ob njih se namreč sproža hormon dopamin, ki povzroča ugodje, užitek, a tudi vznemirjenost, ki jim lahko sledi občutek malodušja. Temu občutku se nekateri želijo izogniti, zato hrepenijo po dražljajih, ki sprožajo dopamin. Dopaminu je podoben hormon serotonin, ki pa ne povzroča takega nihanja. Ta namreč vzbuja občutek sreče, pomirjenosti.

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
družabne igreigraIgrolognamizne družabne igreOdkrivaj EU

Sonja • 11. 4. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor