0

Medijski pokrovitelj Delo

Časoris podpira tudi časopis Delo.

»Novost na spletu, ki bi lahko dvignila medijsko pismenost otrok, ponuja pa tudi uporabne vsebine za starše in učitelje. Časoris je tako zelo uporabna zadeva tudi za odrasle bralce, čeprav je primarno namenjen otrokom, starim od šest do dvanajst let,« je v Nedelu zapisala novinarka Jana Zupančič Grašič.

Delo je osrednji slovenski splošno-informativni časopis. Izhaja od leta 1959, ko je nastal z združitvijo časopisov Slovenski poročevalec in Ljudska pravica.

Novinarji, ki ustvarjajo Delove vsebine, tako že več kot pet desetletij bralcem pomagajo razumeti svet, v katerem živijo.

Ponujajo jim širok nabor splošnih informacij, ki jih vsak dan zapišejo in analizirajo v številnih objavljenih novicah, analizah, reportažah, intervjujih in mnenjih tako v tiskani kot v spletni izdaji.

Nadzirajo delo vlade in parlamenta, bdijo nad podjetji in različnimi ustanovami. Bralcem dajejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje odločitve; pri tem so pozorni, da ne objavljajo le tistih, ki te zanimajo, ampak tudi tiste, ki jih morda ne zanimajo, a jih morajo vedeti.

Zakaj so mediji pomembni?

Javnost ima danes na voljo več informacij kot kdajkoli prej, vendar vseh brez novinarskega posredovanja ni mogoče preveriti in jih umestiti v kontekst.

Nepravilnosti pri razdeljevanju javnega denarja, gospodarske izgube zaradi bega možganov, postopki pri presajanju organov ali družbeni razmislek o evtanaziji bralcev verjetno ne vznemirjajo toliko, da bi jih sami raziskali.

V časopisu Delo jim te vsebine ponujajo, ker so uredniki presodili, da so pomembne in družbeno odmevne, in ker so novinarji izbrskali informacije, jih analizirali, umestili v družbeni kontekst in – včasih celo s pisateljsko čarobno močjo – zapisali.

Številne novice objavljajo tudi državljanski novinarji in blogerji, a ti ne morejo ponuditi palete vsebin, kot jih lahko splošno-informativni časopis.

V Ameriki znajo pomen časopisov slikovito ponazoriti: »Če rečemo, da ne potrebujemo časopisov, ker novice dobimo na spletu, je tako kot če bi rekli, da ne potrebujemo kmetov, ker mleko kupujemo v supermarketu.« Novičarski agregati ne bi mogli zbirati novic, če teh ne bi zapisali novinarji. Še vedno mora nekdo pripraviti original.

Družba morda lahko preživi brez medijev, kot jih danes poznamo, nikakor pa ne more preživeti brez novinarstva, ki zna nadzorovati državo in gospodarstvo ter artikulirati javni dialog.

Ni treba, da imajo bralci radi časopise, vendar morajo vedeti, kakšna je vloga svobodnega tiska v njihovem življenju.