YouTube naj bi nelegalno zbiral podatke o otrocih

YouTube je priljubljen tudi med otroki, a tisti mlajši od 13 let ga sploh ne bi smeli uporabljati. Toda otroci ga uporabljajo in v Googlu, ki je lastnik YouTuba, to dobro vedo, pravijo organizacije, ki se zavzemajo za pravice otrok. Še več, njihove podatke naj bi nelegalno zbirali.

So boljši pametni ali neumni telefoni?

S telefonom, ki je zasnovan tako, da bi ga čim manj uporabljali, bi lahko preprečevali odvisnost od uporabe pametnih naprav in aplikacij. Ta postaja resen problem.

Zakaj so sinji kiti tako veliki?

Sesalci, ki živijo v vodi, morajo biti veliki. Drugače sploh ne bi preživeli.

Petdeset aplikacij za otroke

Na portalu Common Sense Media so zbrali 50 aplikacij, ki naj bi jih otroci vsaj enkrat preizkusili. Bi jih preizkusili?

Ugasnimo luči za biološko raznovrstnost

V ponedeljek je poginil zadnji samec severnega belega nosoroga. Z vsako izumrlo vrsto se biološka pestrost našega planeta nepovratno zmanjša. Letošnja okoljevarstvena pobuda Ura za Zemljo se zato osredotoča na ohranjanje biološke raznovrstnosti. V Sloveniji so se letos posvetili zaščiti reke Mure.

Bi se morali umetne inteligence bati?

V zadnjih letih so znanstveniki razvili programe, ki za učenje ne potrebujejo več ukazov človeka, temveč se učijo sami.

O rubriki Tehnologija

V rubriki objavljamo novice o sodobnih tehnologijah. Nastaja v sodelovanju s podjetjem A1.

Adijo, Stephen Hawking

Sloviti astrofizik, avtor knjige Kratka zgodovina časa, ki je vesolje približala vsakomur od nas, je umrl v 76. letu starosti. Kot znanstvenik je pogosto oporekal uveljavljenim teorijam in razmišljal na drugačen, neobičajen način. K temu je verjetno prispevala njegova huda in neozdravljiva bolezen.

Teden možganov: Na sanjah svet stoji

V letošnjem Tednu možganov, ki so ga prireditelji naslovili Na sanjah svet stoji, se med drugim sprašujejo, kaj so sanje, čemu služijo in zakaj moramo tretjino življenja prespati.

V najbolj suhi puščavi na svetu odkrili življenje

Raziskovalcem bodo izkušnje iz Atacame pomagale pri preučevanju Marsa.

Kaj počne motovilec na Norveškem?

V skladišču semen v norveškem otočju Svalbard hranijo semena že več kot milijona rastlin, ki jih uporabljamo za prehrano. Zdaj so jih dodali še sedemdeset tisoč novih.

Preprosta rešitev za okvarjene gene?

Znanstveniki upajo, da bodo s preprostejšim postopkom zdravljenja okvarjenih genov, ki so ga razvili v zadnjem času, v prihodnje lahko pomagali številnim bolnikom.

Popolna rdeča barva iz posušenih žuželk

Popolna rdeča barva je bila nedosegljiva vse do sredine 16. stoletja, ko so španski osvajalci v Mehiki odkrili skrivnostno barvilo.

Enakost žensk v znanosti je dobra za vse

Nobena znanstvena raziskava ni pokazala, da so ženske manj pametne od moških. Prav nasprotno! Ženske so denimo celo boljše programerke. Zakaj torej deklice začnejo verjeti, da so manj pametne od sovrstnikov?

Senčniki za ogrožene želve

Zaradi segrevanja podnebja se v predelu Velikega koralnega grebena ob avstralski obali izvali kar 99 odstotkov samic. Če bi želve lahko jajca odlagale v hladnejši pesek, bi se izvalilo več samcev. Znanstveniki zato menijo, da bi morali na obali postaviti senčnike, s katerimi bi hladili pesek.

Prebrisane vrane si same izdelajo orodje

Vrane iz otočja Nova Kaledonija, ki leži vzhodno od Avstralije, so edine poleg človeka, ki lahko izdelajo kljukasto orodje. S tem pripomočkom si pomagajo pri lovljenju hrane.

Zakaj nekaterih živali pozimi ne zebe?

Tudi živali težko zdrsnejo v zimski spanec, če jih zebe. A po drugi strani vemo, da nekatere več tednov ali celo več mesecev prespijo pri zelo nizkih temperaturah. Zakaj ti prezimovalci ne občutijo mraza?

Najbolj globoko živeča riba na svetu

Najbolj globoko živeča riba na svetu živi v Marianskem jarku med Japonsko in Filipini, in sicer kar osem tisoč metrov pod morsko gladino.

Iz daljne preteklosti se lahko veliko naučimo o podnebnih spremembah

Znanstveniki menijo, da bomo bolje pripravljeni na spremembe, ki jih prinaša pretirano segrevanje ozračja, če bomo dobro poznali preteklost našega planeta.

Tudi risi imajo facebook

V enem delu gozda lahko skupaj živita le samec in samica, ki se enkrat na leto tudi parita, ne pa tudi dva samca ali dve samici. Zato se risi nenehno pogovarjajo, tako da si puščajo posebna sporočila. Ob gozdnih poteh so ta tako pogosta, da so te strokovnjaki v šali označili za njihov facebook.

Sinji kit je lahko hkrati levičar in desničar

Morski biologi so do nedavnega menili, da se sinji kit med hranjenjem večinoma vrti okoli svoje osi, in sicer v desno, podobno kot je večina ljudi desničarjev. Skupina raziskovalcev pa je zdaj ugotovila, da se obračajo v obe smeri.

Kaj imata skupnega gen za prezgodnje staranje in astrofizika?

Gen za prezgodnje staranje je nedavno odkrila ekipa slovenskih znanstvenikov, v kateri je sodeloval tudi nekdanji dijak Gimnazije Celje – Center dr. Aleš Maver. Na mednarodni olimpijadi iz astrofizike pa je Aleksej Jurca dosegel najboljšo uvrstitev slovenskih tekmovalcev na tovrstnih tekmovanjih doslej.

Na Sumatri so odkrili novo vrsto orangutanov

Čeprav biologi vsako leto opišejo več tisoč novih vrst živih bitij, je odkritje nove opice zelo vznemirljivo. Toda nekateri dvomijo, da so na Sumatri res odkrili novo vrsto opice. Med znanstveniki namreč ni jasnih meril, kako opredeliti novo biološko vrsto.

So hobotnice v resnici vesoljci? Ali zgolj pametni samotarji?

Hobotnice niso pametni vesoljci, so pa bolj pametne in bolj družabne, kot smo mislili doslej.

Delfini in njihovi obrazi

Delfine prepoznavamo tudi po njihovih obrazih. Ti se namreč razlikujejo, tako kot se razlikujejo človeški obrazi.

Znanstveniki so morda odkrili rešitev za dislektike

S svetlečimi diodami bi jim lahko pomagali reševati težave z branjem.

V živo smo opazovali trk dveh zvezd

Znanstveniki in vsi, ki jih zanima vesolje, so se ta teden razveselili novih spoznanj o gravitacijskih valovih.

So vampirji še vedno med nami?

Ker v starih časih niso znali pojasniti, zakaj so nekateri ljudje ob stiku s sončno svetlobo dobili opekline in zakaj so svojo slabokrvnost zdravili tako, da so pili živalsko kri, se je mit o vampirjih hitro razširil.

Kaj imajo skupnega drobne mušice, gravitacijski valovi in knjiga Ostanki dneva? Nobelovo nagrado.

Nobelove nagrade so poleg številnih znanstvenikov prejeli še pisatelj Kazuo Ishiguro, za mir pa mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje ICAN.

Udomačenost je zapisana v genih

Pse in mačke lahko crkljamo, konje lahko uporabljamo pri delu ali športu, krave in kokoši lahko gojimo le zato, ker so naši predniki te živali več stoletij načrtno udomačevali in urili. Divjih živali pa ni mogoče udomačiti.

1 2 3 5