Zgodbe otrok sveta

Vsaka zgodba pomaga razumeti, da imamo vsi pravico do varnosti

Vsaka zgodba pomaga razumeti, da imamo vsi pravico do varnega življenja, pravi Aleksander Verhovšek, ravnatelj III. osnovne šole v Celju, ki je sodelovala v projektu Zgodbe otrok sveta.

Kdo se je najbolje odrezal na natečaju za odzive na Zgodbe otrok sveta

Izbrali smo tri avtorice najboljših pisnih prispevkov in razglasili tudi najboljše avtorje dveh video prispevkov.

Selitev na drugo celino je gotovo težka

Učenki OŠ Prebold ugotavljata, da je težko odpotovati na drugo celino. Tudi sami bi želeli biti v tujini sprejeti, zato so v razredu pripravili video, kako sprejeti otroka iz druge države.

Enis predstavil svojo zgodbo, Meta Estrellino, Liza pa bo še obiskovala azilni dom

Tudi učenec Enis je nekoč moral na pot. Ob našem povabilu, naj učenci napišejo najboljši odziv na Zgodbe otrok sveta, se je spomnil lastne izkušnje prihoda v tujo državo.

Maroko pogreša, ker je tam njena družina. Rada ima družino

Deklica z dvema imenoma, Malak Zala Gašperin, ima rada obe domovini – Slovenijo in Maroko. Ampak Maroko pogreša, ker ima tam več družinskih članov. Rada ima svojo družino.

Zadnji čas za najboljši odziv na Zgodbe otrok sveta!

Vabimo te k sodelovanju pri natečaju za najboljši odziv na Zgodbe otrok sveta. Zdaj je pravi čas!

Najlepša slovenska beseda je prijateljica

Kinda Bara je v Slovenijo prišla iz Sirije. Njeni starši so se po enem letu vojne v njihovi državi odločili, da se bodo izselili. Želeli so priložnost za življenje.

V Braziliji lahko v minuti dobiš prijatelja za vse življenje

Samara Andrade Pereira je v Slovenijo prišla iz Brazilije, ker je njenega očeta, ki je po poklicu pastor, k nam poslala njegova Cerkev.

Otroci, ki so prišli v Slovenijo, želijo pomagati drugim

Priseljeni otroci so pogumni, prizadevni in se hitro učijo slovenskega jezika, ugotavljajo učenci na OŠ Poljane nad Škofjo Loko, ki so sodelovali v natečaju za najboljši odziv na Zgodbe otrok sveta.

Anes bo zdravnik, ker rad pomaga

Anes Ramikjevikj končuje 9. razred OŠ Livada, na kateri so otroci iz mnogih različnih držav. Pravi, da se vsi družijo med sabo in da se bolj kot na to, kaj jih razlikuje, osredotočajo na to, kaj jih povezuje. Na primer na nogomet.

Almina je že kot deklica želela postati gozdarka

Almina Ćosić se je pred nekaj meseci v Velenje priselila iz Bosne in Hercegovine, ker je njen oče dobil službo v Sloveniji. Čeprav zelo pogreša prijateljice, je ne moti, da je morala zapustiti dom, saj ima v Sloveniji veliko boljše možnosti za izobraževanje in prihodnost. V Bosni in Hercegovini številni mladi nimajo upanja na boljše življenje.

Srečevanje celjskih gimnazijcev z multikulturnostjo II. del

O Katjini zgodbi pa tudi zgodbi bratov Rjazanov, ki sta pred kratkim iz Rusije prek Bolgarije prišla v Slovenijo in obiskujeta isti razred, premišljujejo njihovi sošolci in sošolke na Gimnaziji Celje – Center. Misli je toliko, da smo jih razdelili na dva dela.

Srečevanje celjskih gimnazijcev z multikulturnostjo I. del

Slovenka, ki se počuti Italijanko in bi bila učiteljica angleščine

Katja Strah Plazar je Slovenka, ki je osem let živela v Italiji, tam obiskovala ameriško šolo in imela najboljše prijatelje iz Francije, Španije in Amerike. Zdaj obiskuje prvi letnik Gimnazije Celje – Center.

Elona bi rada pomagala, ker je tudi sama potrebovala pomoč

Elona Ajazaj je v Slovenijo prišla s Kosova. Ko bo velika, bo medicinska sestra ali učiteljica tujih jezikov. Rada bi pomagala bolnim otrokom ali tujcem, ki bi potrebovali njeno pomoč. Sama se še dobro spomni, da jo je potrebovala tudi sama.

Natečaj za najboljši odziv na Zgodbe otrok sveta

Zgodbe otrok sveta niso samo zanimive, marsikaj nas lahko tudi naučijo. Če dobro razmislimo o njih, postanemo modrejši. Prav to želimo v uredništvu Časorisa spodbuditi! Pripravili smo natečaj, s katerim vas želimo spodbuditi, da bi si ogledali Zgodbe otrok sveta, in da bi se ob njih ustavili, premislili in se nanje odzvali.

Ruska boksarja, ki zmagujeta za Slovenijo

Prohor in Matvej Rjazanov sta postala boksarja, ker so bile ulice Volgograda nevarne že tedaj, ko sta bila komaj petletna dečka. Oče ju je vpisal v boksarski klub, da bi se znala braniti, če ju kdo kdaj napade. Volgograd sta zapustila po seriji terorističnih napadov. Zdaj so ulice njunega rojstnega kraja mirne, a ker sta v boksu začela dosegati izjemne rezultate, sta se priselila v Slovenijo, kjer imata odlične pogoje za trening.

Nikoli se ni počutila kot tujka

Enaindvajsetletna Dženana Brkić je v Slovenijo prišla, ker je hotela več, kot ji je lahko dala njena domovina Bosna in Hercegovina.

Uči se računalništvo, a želi postati slaščičar

Sedemnajstletni Kirill Yakovenko je v Slovenijo prišel pred štirimi leti. Do osmega razreda je šolo obiskoval v Donjecku v Ukrajini. Potem se je tam začela vojna.

Xuja zanima robotika, ampak ko bo velik, bo zdravnik

Xu Liwei se je rodil v Sloveniji, potem se je preselil k noni na Kitajsko in se vrnil, ko je začel obiskovati prvi razred osnovne šole. Pravi, da je slovenščina zanj lažja od kitajščine in da je tudi slovenska šola lažja od kitajske.

V Kongu so imeli radi nogomet, v Sloveniji so vzljubili košarko

Bratje Dan, Bonheur in Rilain Matondo Kimpala so v Slovenijo prišli iz Konga. To je velika država sredi Afrike, ki je polna naravnih bogastev, a so mnogi njeni prebivalci kljub temu zelo revni. Ko bodo veliki, bodo košarkarji. Že zdaj trenirajo v Ježici.

Na Kamčatki so ljudje tako prijazni kot v Sloveniji, a malo bolj revni

Nikita Khabirov je v Slovenijo prišel s Kamčatke. To je polotok daleč na vzhodu Rusije. Tam je lepo, a zelo mrzlo. Nikita pogreša prijatelje, a pravi, da mu je tudi v Sloveniji zelo všeč, saj je tu spoznal nove. Pa še ljudje so zelo prijazni.

Iz Kuvajta v državo, ki je prijazna do žensk

Estrella Maraawi je v Slovenijo prišla iz Kuvajta, a njena starša sta Sirca. Po ločitvi se mama ni mogla več vrniti v Sirijo, a tudi v Kuvajtu ni mogla ostati. Zdaj upata, da bosta lahko ostali v Sloveniji, ki je, kot pravita, ženskam prijazna država.

Rada bi bila pravnica, ker jo bolijo krivice

V Slovenijo je prišla, ker si je želela boljše življenje. Na Kosovu so šole slabe, tudi učitelji so slabši kot pri nas.

Ali iz Irana bo nogometaš v Sloveniji

Ali je v Slovenijo prišel pred tremi leti z očetom, ki je moral Iran zapustiti kot politični begunec. Pravi, da se pri nas dobro počuti in da je vesel, ker je tukaj.

Afganistanska glasba, slovenski filmi

Erfanova družina je morala zapustiti Afganistan, ko je imel eno leto. »Mi smo Hazari in drugi ljudje nas ne marajo. Nočejo, da živimo v Afganistanu,« pripoveduje fant, ki je v Slovenijo pripotoval iz Irana, brez staršev, le z bratrancem.

O rubriki Zgodbe otrok sveta

V rubriki objavljamo zgodbe otrok iz različnih držav. Predstavljamo njihove običaje, kulturo in tradicijo. Zgodbe otrok sveta od aprila 2018 pripravljamo v okviru projekta »Zgodbe otrok sveta II.«, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.