Prebrisane vrane si same izdelajo orodje

Vrane iz otočja Nova Kaledonija, ki leži vzhodno od Avstralije, so edine poleg človeka, ki lahko izdelajo kljukasto orodje. S tem pripomočkom si pomagajo pri lovljenju hrane.

Zakaj nekaterih živali pozimi ne zebe?

Tudi živali težko zdrsnejo v zimski spanec, če jih zebe. A po drugi strani vemo, da nekatere več tednov ali celo več mesecev prespijo pri zelo nizkih temperaturah. Zakaj ti prezimovalci ne občutijo mraza?

Najbolj globoko živeča riba na svetu

Najbolj globoko živeča riba na svetu živi v Marianskem jarku med Japonsko in Filipini, in sicer kar osem tisoč metrov pod morsko gladino.

Iz daljne preteklosti se lahko veliko naučimo o podnebnih spremembah

Znanstveniki menijo, da bomo bolje pripravljeni na spremembe, ki jih prinaša pretirano segrevanje ozračja, če bomo dobro poznali preteklost našega planeta.

Tudi risi imajo facebook

V enem delu gozda lahko skupaj živita le samec in samica, ki se enkrat na leto tudi parita, ne pa tudi dva samca ali dve samici. Zato se risi nenehno pogovarjajo, tako da si puščajo posebna sporočila. Ob gozdnih poteh so ta tako pogosta, da so te strokovnjaki v šali označili za njihov facebook.

Sinji kit je lahko hkrati levičar in desničar

Morski biologi so do nedavnega menili, da se sinji kit med hranjenjem večinoma vrti okoli svoje osi, in sicer v desno, podobno kot je večina ljudi desničarjev. Skupina raziskovalcev pa je zdaj ugotovila, da se obračajo v obe smeri.

Kaj imata skupnega gen za prezgodnje staranje in astrofizika?

Gen za prezgodnje staranje je nedavno odkrila ekipa slovenskih znanstvenikov, v kateri je sodeloval tudi nekdanji dijak Gimnazije Celje – Center dr. Aleš Maver. Na mednarodni olimpijadi iz astrofizike pa je Aleksej Jurca dosegel najboljšo uvrstitev slovenskih tekmovalcev na tovrstnih tekmovanjih doslej.

Na Sumatri so odkrili novo vrsto orangutanov

Čeprav biologi vsako leto opišejo več tisoč novih vrst živih bitij, je odkritje nove opice zelo vznemirljivo. Toda nekateri dvomijo, da so na Sumatri res odkrili novo vrsto opice. Med znanstveniki namreč ni jasnih meril, kako opredeliti novo biološko vrsto.

So hobotnice v resnici vesoljci? Ali zgolj pametni samotarji?

Hobotnice niso pametni vesoljci, so pa bolj pametne in bolj družabne, kot smo mislili doslej.

Delfini in njihovi obrazi

Delfine prepoznavamo tudi po njihovih obrazih. Ti se namreč razlikujejo, tako kot se razlikujejo človeški obrazi.

Znanstveniki so morda odkrili rešitev za dislektike

S svetlečimi diodami bi jim lahko pomagali reševati težave z branjem.

V živo smo opazovali trk dveh zvezd

Znanstveniki in vsi, ki jih zanima vesolje, so se ta teden razveselili novih spoznanj o gravitacijskih valovih.

So vampirji še vedno med nami?

Ker v starih časih niso znali pojasniti, zakaj so nekateri ljudje ob stiku s sončno svetlobo dobili opekline in zakaj so svojo slabokrvnost zdravili tako, da so pili živalsko kri, se je mit o vampirjih hitro razširil.

Kaj imajo skupnega drobne mušice, gravitacijski valovi in knjiga Ostanki dneva? Nobelovo nagrado.

Nobelove nagrade so poleg številnih znanstvenikov prejeli še pisatelj Kazuo Ishiguro, za mir pa mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje ICAN.

Udomačenost je zapisana v genih

Pse in mačke lahko crkljamo, konje lahko uporabljamo pri delu ali športu, krave in kokoši lahko gojimo le zato, ker so naši predniki te živali več stoletij načrtno udomačevali in urili. Divjih živali pa ni mogoče udomačiti.

Poleti se je ob Antarktiki rodila največja ledena gora

Velikanska gmota ledu zdaj plava v Južnem oceanu. Znanstveniki napovedujejo, da se bo čez nekaj let zdrobila na manjše dele in se razkropila. Vendar jih obenem skrbi, da se bodo zdaj ledeniki s tega dela Antarktike razlili v morje.

Prihajajo risi

V Sloveniji naj bi do leta 2024 naselili deset risov.

Trdožive bakterije preživele velike dinozavre

Znanstvenike že dolgo zanima, zakaj so te bakterije tako trdožive.

Med nagradami za Zotkine talente tudi Nipke

Če vas kakšno področje zanima, se poglobite vanj, raziskujte, sprašujte, rešujte. Če so vam naloge, ki jih delate pri pouku prelahke, pocukajte za rokav učitelja in ga prosite, da vam da kakšne težje. Osnovna šola je najboljši čas za razvijanje talentov. To mladi raziskovalci svetujejo svojim naslednikom.

Mladi za zdrave oceane

Vsi lahko veliko storimo za bolj čiste oceane: kupujmo čim manj plastičnih izdelkov, če pa jih že, jih ponovno uporabimo in na koncu odložimo tja, kjer bodo poskrbeli za njihovo predelavo.

Banan je na svetu več tisoč vrst, na naših mizah pa ena sama

Če bi obstajala samo ena vrsta živali in ena vrsta rastlin, bi bilo življenje dolgočasno!

Veliki koralni greben postaja bel, torej propada

V zadnjih dveh letih so okoljevarstveniki opazili, da je postal velik del Velikega koralnega grebena čisto bel. To pomeni, da korale in alge več ne živijo v sožitju.

Svila, močnejša od jekla

Znanstveniki se učijo, kako lahko svilo pridobijo v laboratoriju. To se lahko najbolje naučijo prav od pajkov oziroma njihovih genov.

Optimistični naravovarstveniki in veliki panda

Vsak od nas se mora zavedati, da brez rastlin in živali ne moremo živeti in da jih moramo zato varovati.

Dan, ki je dolg 25 ur

Zaspanci, ki bi lahko bili v postelji do kosila, torej niso vedno leni, ampak njihova biološka ura teče počasneje kot pri ostalih ljudeh.

Zemljevid v možganih

Znanstveniki so odkrili, da si z notranjim zemljevidom v možganih ne zapomnimo le ulic nekega mesta, ampak tudi številne druge podatke o tem kraju.

Velika Britanija je Evropo zapustila že pred pol milijona let

Geologi so odkrili, da se je tedaj porušila naravna pregrada pri angleškem mestu Dover, kjer je Rokavski preliv najožji.

Dekleti na poti v Zvezdno mesto

Polona Boštjančič in Teja Jelenc se odpravljata v Zvezdno mesto, kjer je nastajal sovjetski vesoljski program. To je bilo dolgo zaprto območje. V njem so živeli le astronavti in njihove družine. Zdaj ga obiskujejo tudi turisti in šolarji.

Nove sledi skrivnostnih človeških ribic

Biologom je z novim podvigom uspelo, da skrivnostno življenje človeške ribice še malo bolje poznamo. Podvig je tako pomemben, da so novico o njem objavili v ugledni reviji Nature.

Prvi videoposnetek skrivnostnega kljunatega kita naredili otroci

Kljunati kiti so zelo skrivnostni. Dosežejo velikost slona, večino svojega življenja pa preživijo približno tisoč metrov pod morsko gladino.

1 2 3 5