fbpx
Časoris
Slovenska šola ni zelo stresna. Vir: Adobe Stock
Slovenska šola ni zelo stresna. Vir: Adobe Stock

Brezplačna učna gradiva, (ne)stresna šola in avtonomija učiteljev

Brezplačna učna gradiva odslej tudi za drugošolke in drugošolce

Naj začnemo z novico, ki bo še posebej razveselila starše bodočih drugošolčkov: z novim šolskim letom bodo za učenke in učence drugega razreda učna gradiva brezplačna, tako kot to že velja za prvošolke in prvošolce. V načrtu imamo, da bi v šolskem letu 2020/2021 brezplačna učna gradiva zagotovili še za učence in učenke tretjega razreda osnovne šole.

Pomembna novost so tudi dodatna sredstva v višini 300.000 evrov, ki jih bomo namenili za interaktivna oziroma digitalna gradiva. S tem ukrepom želimo med drugim zmanjšati težo šolskih torb. 

Šole imajo proste roke pri razporejanju sredstev za učbeniške sklade, kar pomeni, da se same odločajo, kako razporedijo ta sredstva. Učiteljice in učitelji so pri izboru učnih gradiv avtonomni, končni izbor opravijo v sodelovanju s starši, ki se morajo strinjati s ceno izbranih gradiv. Pri odločitvi o izbiri učbenikov in kompletov učnih gradiv naj šole razumno presodijo o smotrnosti uporabe učnih gradiv, še zlasti v prvi triadi osnovne šole.

»Spodbuditi želimo učiteljice in učitelje, da sodelujejo in si med seboj izmenjujejo dobra učna gradiva, ki jih pripravljajo sami,« je med drugim poudaril minister dr. Jernej Pikalo, ko je na novinarski konferenci predstavil novosti v zvezi z učbeniško politiko. 

Napovedal je še, da poleg brezplačnih učnih gradiv za prvo triletje osnovne šole ministrstvo dolgoročno načrtuje, da bi brezplačna učna gradiva zagotovili tudi velikim družinam. 

Slovenska šola je dobra, otroci z njo niso preveč obremenjeni

Ali so slovenski učenci preobremenjeni in ali je naša šola prezahtevna?

To sta skušala ugotoviti avtorja raziskave Doživljanje in znaki stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole dr. Tanja Rupnik Vec in dr. Branko Slivar, strokovnjaka za razvoj Zavoda RS za šolstvo.

Rezultati raziskave povedo, sta pojasnila, da je slovenska šola dobra, otroci pa s šolo niso preveč obremenjeni.

V raziskavi so med drugim preverjali tudi, kako učenci izrabljajo svoj popoldanski čas.

Večina učencev (68,1 odstotka) jih za pot v šolo porabi do 10 minut, nadaljnjih 24,4 odstotka pa do 30 minut.

Za domače naloge porabi večina (55,9 odstotka) učencev do 30 min, nadaljnjih 29,3 odstotka pa do ene ure.

Za učenje porabi 64,3 odstotka učencev do ene ure na dan, izjema je učenje pred testi, ko se učijo dlje.

Za mobilne naprave ali računalnik porabi 27,7 odstotka učencev do 30 min. na dan, 29,8 odstotka učencev jih mobilnik uporablja do ene ure dnevno, nadaljnjih 23,7 odstotka pa preždi ob napravah eno do dve uri dnevno, pri čemer jih največ posluša glasbo (58,5 odstotka) ali klepeta s prijatelji (52,3 odstotka). Približno četrtina učencev jih s pomočjo mobilnega telefona ali računalnika išče informacije za šolo.

Med učenci, ki poročajo o močnejših občutkih stresa, in učenci, ki poročajo o minimalnem stresu, obstaja razlika glede izrabe popoldanskega časa: učenci z močnejšim doživljanjem stresa poročajo o večji porabi časa za učenje, za domače naloge, za interesne dejavnosti ter za uporabo računalnika ali mobilne naprave, v primerjavi z učenci, ki doživljajo šibkejši stres. 

Minister dr. Pikalo o spremembah šolskega sistema, avtonomiji učiteljev

Politik ni mogoče načrtovati na osnovi mnenj. Načrtovanje politik moramo snovati na podlagi dejstev, primerjav empiričnih podatkov in raziskav, je v intervjuju za MMC RTV Slovenija povedal minister dr. Jernej Pikalo glede različnih pobud za spremembe v šolskem sistemu.

Minister se strinja, da smo celotno prvo triado osnovnošolk in osnovnošolcev ‘pošolali’ bolj, kot bi si želeli. Namera je bila drugačna: mehak prehod v prvi razred, z veliko igranja. Poskrbeti moramo, da bo prehod iz vrtca bolj privlačen, da starši šolanja ne bodo odlagali. Preveriti bo treba učne načrte, kaj počnemo v prvem razredu, in ga znova narediti manj šolskega. 

Kaj pa učitelji? Avtonomija učiteljev je eden od ciljev, ki ga bomo zasledovali v beli knjigi, pravi minister. Birokracija bi morala biti manjše breme. Učitelji bi se morali primarno ukvarjati s stroko – s poučevanjem, vzgojo, ne pa z administrativnimi stvarmi. A več avtonomije ne pomeni le manj administrativnega bremena, temveč tudi več svobode v poučevanju, izbiri metod poučevanja, izvedbene poti do učnih ciljev. Naši učitelji so za to usposobljeni, dati jim moramo le prostor, da bolj zadihajo. Potem se bo kvaliteta pouka še dvignila, pa je že zdaj visoka.

Naloga vseh nas je, da nadgrajujemo svoje znanje. Vloga učitelja, da otrokom privzgoji ljubezen do učenja, je vse bolj pomembna. Če ljubezni do učenja ne bo in če bodo otroci učenje jemali kot nepotrebno breme, se ga bodo v odrasli dobi branili. Učenje je vedno napor, vprašanje je le, ali znamo učence motivirati, jim vzbuditi zanimanje in jih naučiti veščine uporabiti v praksi. Zato so vse pomembnejša generična znanja, da torej znajo učenci sodelovati, povezovati informacije, ne pa da na pamet poznajo letnice, je med drugim dejal minister.

image_print
MIZŠ

MIZŠ

Novice z ministrstva za izobraževanje ekipa sodelavcev pripravlja posebej za bralce Časorisa.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
25°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.