fbpx
Časoris
3. maj je dan svobode medijev, a na splošno velja, da ta svoboda precej nazaduje, ugotavlja devetošolka Urša Kusterle. Vir: Adobe Stock
3. maj je dan svobode medijev, a na splošno velja, da ta svoboda precej nazaduje, ugotavlja devetošolka Urša Kusterle. Vir: Adobe Stock

Brez medijev ne bi izvedeli pomembnih informacij

Živjo! Danes je 3. maj, svetovni dan svobode medijev, zato sem se odločila, da bom malo razmislila o tej temi.

Kaj sploh so mediji? Če razložim na kratko in jedrnato, so to komunikacijska sredstva, prek katerih izvemo veliko informacij. Mediji so na primer časopisi in revije, poznamo pa tudi sodobne medije, kot so televizija, radio in spletni portali na medmrežju oziroma internetu. 

Natečaj za mlade novinarje
Otroci razumemo in vemo veliko več, kot si predstavljajo odrasli, pravi Urša Kusterle. Vir: Pixabay

Mediji so pomemben del našega vsakdana, saj brez njih ne bi izvedeli pomembnih informacij. Če recimo za primer vzamemo trenutne koronačase; brez medijev ne bi izvedeli, da se ne smemo sprehajati po sosednji občini, da ne smemo v trgovino brez maske in rokavic ter da bo prihodnost letošnjega poletja še dolgo visela v zraku. 

Pomembni so za dobro obveščenost javnosti. Velja tudi, da so mediji nosilci kulture, saj se s tem ohranja državni jezik, narod pa ima občutek večje povezanosti. 

Urša Kusterle. Vir: Osebni arhiv
Urša Kusterle. Vir: Osebni arhiv

Všeč mi je rek Romane Dobnikar Šeruga, soustvarjalke Časorisa, ki pravi: »Na mladih svet stoji, zato moraš vedeti, kako se ta svet vrti.« 

Ja, mladi potrebujemo medije, saj je prav, da vemo, kaj se dogaja po svetu, saj le tako lahko na situacijo pogledamo iz realne plati, ne pa da slišimo novice od odraslih, ki jih lahko tudi že malce »preobrnejo«, ker mislijo, da se morda ne moremo soočiti z včasih kruto resnico.

Romana prav tako trdi, da otroci razumemo in vemo veliko več, kot si predstavljajo odrasli, in s tem se popolnoma strinjam. Čeprav smo še mladi, to še ne pomeni, da ne razumemo tega sveta. 

Otroci radi uporabljajo družbena omrežja, na primer Instagram. Vir: Pixabay
Novice zakrožijo tudi po najrazličnejših družbenih omrežjih. Vir: Pixabay

V svetu sodobne tehnologije, ko smo dan za dnem (preveč) obkroženi z najrazličnejšimi elektronskimi napravami, nam mediji preprosto ne morejo uiti. Na vsakem koraku nas zasipajo z novicami, takšnimi in drugačnimi. Mladi običajno iščemo novice na raznih spletnih portalih, ki so temu tudi namenjeni, velikokrat pa kakšna novica zakroži tudi po najrazličnejših družbenih omrežjih.

Menim pa, da je naša mlada generacija na splošno še vedno nekoliko preveč naivna, kar se tiče preverjenih in manj preverjenih informacij.

Kako prepoznati lažne novice. Vir: Ifla
Kako prepoznati lažne novice. Vir: Ifla

Seveda vsi vemo, kako preveriti informacije in novice, na to temo je bilo napisanih že veliko člankov, vendar običajno, ko pregledujemo najrazličnejše novice, si ne mislimo kar naprej, da moramo novico kasneje dobro in temeljito preučiti, četudi se v njej občasno pojavi kakšen čuden in manj znan podatek ali kaj nenavadnega. Novice običajno le ne vzamemo tako resno. Taka je pač resnica. 

Seveda nam veliko pomeni, da so članki in objave verodostojne, da jim lahko verjamemo, da se lahko opremo nanje, da si lahko ustvarimo svoje mnenje o tem, zato je po mojem najbolj ustrezna rešitev, da novice pregledujemo na najbolj zanesljivih virih in spletnih portalih, na primer na portalu RTV Slovenije, ki velja za vir najbolj objektivnih in verodostojnih informacij iz Slovenije in sveta. 

3. maj je tudi svetovni dan svobode medijev. Na splošno velja, da je svoboda medijev po svetu precej omejena in da tudi ta svoboda počasi nazaduje, saj se povečujejo politični pritiski na medije. Upam, da se bo svoboda medijev počasi začela obračati v bolj pozitivno smer. 

Vir: DNS in dr. Horowtitz & sin
Prihodnost novinarstva je v tvojih rokah, javnosti ob dnevu svobode medijev sporočajo v Društvu novinarjev Slovenije. Ob tej priložnosti so se povezali z ilustratorjem Cirilom Horjakom in tako je nastal strip, ki predstavlja sedanje razmere v medijih in novinarstvu in, tako upajo v DNS, spodbuja javnost, da kritično presoja in soodloča, v kakšni družbi želimo živeti. Vir: DNS in dr. Horowitz & sin

Osebno mi mediji pomenijo veliko, saj lahko tako izvem kaj več o aktualnem dogajanju po svetu. Toliko pa mi pomenijo tudi zato, ker me zelo zanima novinarstvo, in upam, da bom nekoč tudi sama lahko delala na radiu, televiziji ali pa v kakšni drugi obliki novinarstva. 

Urša Kusterle, 9. razred, OŠ Simona Kosa Podbrdo, Tolmin

***

Prispevek smo objavili v okviru projekta »Iskanje resnice v svetu lažnih novic«, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru aktivnosti namenjenih krepitvi medijske pismenosti.

Logo Ukom. Vir: Ukom
Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Thunderstorms
19°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.