fbpx
Časoris
Dekle z mobilnikom. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Bombardirani s predstavo popolnega življenja

Mediji so v današnjem svetu nepogrešljivi. Uporabljamo jih vsak dan. Takoj ko se zbudimo, pogledamo na telefon, če so kakšne nove novice, med vsakim prostim trenutkom vsaj za pet minutk pogledamo na Instagram, če je kdo objavil kakšno sliko ali dal kaj na story. Vsi vemo, da se teh nedolžnih pet minutk po navadi izkaže za kakšno uro ali dve.

Že nekaj časa se sprašujem, kako smo prišli tako daleč, da ne moremo niti en dan brez medijev, da nam je brez njih dolgčas. Mediji nam lahko pokažejo, karkoli si želimo, od lažnih novic pa vse do neumnih razmišljanj ljudi, ki bi svoje mnenje lahko preprosto obdržali zase. Torej, včasih nam mediji predstavijo le kanček preveč.

Eden najbolj odmevnih medijev je Facebook, no, vsaj bil je, danes pa je to nalogo prevzel Instagram ter po novem še TikTok. Uporabniki teh medijev smo bombardirani s stvarmi, ki jih »moramo« kupiti, in s predstavo popolnega življenja. In to je narobe – ampak temu se pri uporabi medijev ne moremo izogniti.

Težave se začnejo že pri predšolskih otrocih. Ti otročki rabijo veliko pozornosti in ljubezni, a nekateri starši so preveč zaposleni in svojemu otroku ne morejo nuditi tistega, kar rabi, zato ga zamotijo z gledanjem risanke na telefonu, ali pa celo z igranjem kakšne igrice. Ti otroci so komaj iz pleničk zlezli, pa že v rokah držijo telefon. S takšnim početjem starši že ustvarjajo male bodoče »odvisnike« od telefona, ki bodo svojo prihodnost zapravljali na različnih medijih. Pa ne samo to, mnogi tega ne vedo, ampak telefon je zelo škodljiv za možgane otrok. Vpliva na del možganov, ki je zadolžen za koncentracijo, in zato je dandanes toliko otrok, ki vedno iščejo popolno pozornost, morajo biti zaposleni štiriindvajset ur na dan, a še vseeno ne najdejo nečesa, kar bi jih zadovoljilo. Vem, da je to za starše zelo naporno, ampak s telefonom težave ne bodo rešili.

Mali odvisnik od telefona. Vir: Pixabay

Zagotovo pa ni problem le v tem. Otroci so pomanjšana verzija svojih staršev. Zakaj? Otroci pri vsem posnemajo svoje starše, ker se tako tudi učijo. In ker so starši veliko časa na telefonu, s tem otrokom dajejo zelo slab zgled. Otroku, ki te ves čas opazuje in posnema, prepovedati tisto, kar počneš tudi sam. Torej, mediji imajo vpliv že na majhne otroke. Potem ti otroci odraščajo in starši jim še kar dajejo v roke telefon. Gledanje risank se zdi nedolžno, prav tako se zdi igranje igric nedolžno, ampak verjemite, da otroci v poznejšem obdobju ne igrajo samo igric.

Mediji so v obdobju najstništva najbolj toksični. V tem obdobju se telesa mladostnikov razvijajo, hormončki delujejo s polno paro in vedno je kaj, kar ti na tvojem telesu ni všeč – to so pač najstniki. In mediji to nesamozavest in nevednost zelo dobro uporabijo v svoj prid. Če pomislimo, kaj vse vidimo v medijih: popolne družine, popolne izlete, popolne postave, popolne hiše … popolni svet, ki v resnici ne obstaja. A ta predstava lahko mnogim najstnikom povzroči velike težave s samopodobo, mogoče celo privede do resnih zdravstvenih težav. Nihče ne more izgledati kot zvezdniki, ki jih tako občudujemo, ker še oni sami ne izgledajo tako. Strinjam se, da so mediji namenjeni sprostitvi, saj ob gledanju videov na TikToku res pozabiš na svoje probleme – ampak če jih gledaš neko normalno količino časa, ne pa ves dan.

Vemo, da se vsak dan učimo in da je učenje pomembno za naš obstoj. Jaz osebno bi v medijih rada videla, da je poudarek tudi na izobrazbi in naši prihodnosti, da nas mediji lahko tudi kaj naučijo, ne pa samo spravijo v depresijo in žalost. Prav tako bi morali bolj aktivno začeti seznanjati otroke oziroma mladostnike o varni uporabi medijev.

Mediji pa nimajo samo slabe plati, saj se preko njih lahko lažje povežemo z ljudmi z drugih koncev sveta in tako spletemo nove prijateljske vezi. S tega vidika so super. Mediji so torej odlična iznajdba, ki nam lahko olajša veliko stvari v življenju, nekatere objave pa se lahko sprevržejo tudi v kaj slabega.

Ines Županec, 2. d, Gimnazija Celje – Center

Prispevek objavljamo v globalnem tednu medijske pismenosti (#GlobalMIL2020), ki ga je Unesco pripravil med 24. in 31. oktobrom. V Časorisu se z objavami v seriji Zgodbe, ki jih ni v medijih, pridružujemo dogodkom, ki so jih ob tej priložnosti pripravili v različnih državah po svetu. Vabimo te, da nam sporočiš, kaj meniš o medijih in o tem, koliko pozornosti ti namenjajo.

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.