Anes Ramikjevikj. Foto: Sonja Merljak/Časoris
Anes Ramikjevikj. Foto: Sonja Merljak/Časoris

Anes bo zdravnik, ker rad pomaga

Facebooktwittergoogle_plus

Anes Ramikjevikj je star 14 let in obiskuje 9. a razred na OŠ Livada v Ljubljani.

Priselil se je iz vasi Lažani, ki leži v osrčju Makedonije, v bližini mesta Prilep.

Pravi, da še vedno pogreša prijatelje, in s tremi, ki mu največ pomenijo, se po Vibru ali Skypu sliši vsak večer.

»Najbolj pogrešam prijatelje iz nogometnega kluba.«

Čeprav je vas Lažani majhna – v njej živi približno 500 prebivalcev – ima svoj nogometni klub. Ta se imenuje Sloga in fantje iz Sloge redno igrajo nogomet s fanti iz sosednjih vasi.

Anes Ramikjevikj prihaja iz vasi Lažani. Foto: Rašo/Wikipedia

Anes Ramikjevikj prihaja iz vasi Lažani. Foto: Rašo/Wikipedia

Anes je prišel v Slovenijo septembra 2016. Njegov oče je že pred tem delal v gradbenem podjetju v Ljubljani in čas je bil, da se mu pridruži vsa družina.

V Makedoniji je končal sedmi razred, v Sloveniji se je vpisal v osmega. Učitelji so mu rekli, da bo lahko napredoval v devetega, če ne bo imel slabih ocen.

»Potrudil sem se in uspelo mi je,« ponosno pove.

Največ težav mu povzroča angleščina. Njegovi učitelji v Makedoniji so ji namreč posvečali precej manj pozornosti. Zdaj se je že malo navadil na zahteve tukajšnjih učiteljev, tako da ima preglavice le še z matematiko.

»V Sloveniji je ta težja kot v Makedoniji. Drugi predmeti pa so super.«

Njegova šola v Lažanih je bila približno tolikšna, kot je ljubljanska. Tudi tam so imeli dva oddelka, v vsakem pa je bilo približno 17 otrok.

Lažani ležijo sredi ravnine. Pozimi se temperatura spusti do -15 stopinj Celzija, poleti pa se dvigne do 40 stopinj Celzija. V bližini vasi je jezero, vendar se otroci ne kopajo v njem, ampak se s kolesom odpravijo do bazena, ki je od vasi oddaljen približno 10 kilometrov.

Tudi Anes Ramikjevikj je poleti pomagal na poljih tobaka. Vir: Wikipedia.

Polje tobaka v bližini Prilepa. Vir: Wikipedia.

Anes bo poletje spet preživel v Makedoniji. Tam ima tete in strice, bratrance in sestrične.

Ko je še živel v Lažanih, je moral med počitnicami tudi veliko delati, tako kot je tam običajno. Otroci namreč v poletnem času veliko pomagajo odraslim, ki delajo na poljih.

»V Makedoniji se prideluje tobak. Mi, otroci, pri tem pomagamo odraslim. Dopoldne gremo z njimi na njivo, popoldne ga pomagamo namestiti na sušilnice. Delamo do štirih popoldne, nato smo prosti in gremo lahko igrat nogomet. No, jaz letos tega ne bom počel, ker se naša družina ne ukvarja več s tobakom, odkar smo v Sloveniji. Bom pa pomagal prijateljem.«

Sušenje tobaka v Prilepu. Foto: Nenad Bumbić/Wikipedia

Sušenje tobaka v Prilepu. Foto: Nenad Bumbić/Wikipedia

Zvečer gredo ponavadi na biljard. »Čeprav so Lažani majhna vas, skoraj najmanjša od vseh v bližini, je v njej veliko kafičev,« pojasnjuje Anes.

Mladi v Makedoniji se zabavajo podobno kot mladi v Sloveniji; poleg nogometa radi igrajo še računalniške igrice, kot sta Fortnite in Counter-Strike. Veliko tudi gledajo YouTube.

»Razlika med enimi in drugimi je predvsem ta, da kakšne youtuberje prej začnemo spremljati v Sloveniji kot v Makedoniji.«

Radi poslušajo tudi glasbo, predvsem balkansko, kot ji pravijo, ki jo vrtijo v lokalih. Zelo popularen je bosanski reper Jala Brat.

Ohridsko jezero. Vir: Wikimedia.

Ohridsko jezero. Vir: Wikimedia.

Anes pravi, da bo zdravstveni tehnik ali zdravnik, ko bo velik. Njegov vzornik je Dr. Ofboli (Doktor Jojboli), lik iz istoimenske knjige, ki jo je rad prebiral kot otrok.

»Tudi jaz hočem pomagati – živalim in ljudem. V Makedoniji sem imel sedem muck. Tu sem imel eno, ampak ko sem enkrat odprl vhodna vrata, je izginila.«

Tudi hrana je v Makedoniji podobna tisti, ki jo jemo v Sloveniji. »Če bi kaj izpostavil, bi ohridsko pastrmko (postrv). To je riba iz Ohridskega jezera, ki jo spečejo na žaru.«

Toda Makedonija je vendar znana predvsem po svoji zelenjavi in sadju?

»Ja, res je. Preden smo prišli v Slovenijo, smo imeli tudi mi veliko lubenic in melon. In poleti je povsod dišalo po papriki. Tudi tu se mi kdaj zgodi, da zavoham ta vonj in se spomnim na Makedonijo.«

Pita s krompirjem. Vir: Wikimedia

Pita s krompirjem. Vir: Wikimedia

Njegova najljubša jed pita s krompirjem, ki je podobna musaki.

»Moja mama pripravi zelo dobro pito. Razvije testo, nanj razporedi krompir z začimbami, vse skupaj zvije, položi v pečico in jo speče. Tik preden je pečena, jo prelije še s smetano in jogurtom in pusti v pečici še nekaj minut.«

Anes je tudi v Sloveniji našel številne nove prijatelje.

»Na naši šoli je veliko fantov iz različnih držav in vsi se dobro razumemo. Spoznavamo tradicije, ugotavljamo, kako doma živimo in s kakšnim naglasom govorimo.«

Razlikujejo se v jeziku, pa še to zgolj zaradi naglasa, a bolj kot na razlike se osredotočajo na tisto, kar jih povezuje: to je pa nogomet, ki ga Anes trenira tudi v Sloveniji, in sicer v klubu Slovan.

»Ful imamo radi nogomet, ponavadi se razdelimo v dve ekipi, eno sestavljamo ajevci, drugo bejevci, in potem ga igramo v telovadnici,« pripoveduje.

Zdaj se že veseli poletja, ko bo spet videl svoje prijatelje. Nekaj jih sicer živi v drugih državah, denimo v Nemčiji, a večina jih je še vedno doma.

»Če ne bi bilo tobaka, bi se cela Makedonija preselila drugam,« pravi Anes. »Tako pa s tobakom veliko zaslužijo, res pa je, da je s tobakom tudi zelo veliko dela.«

 

Slovarček

Pozdravljeni: Počituvani

Dober dan: Dobar den!

Nasvidenje: Doviduvanje

Hvala: Fala ali Blagodaram

Jaz sem Anes: Jas sum Anes

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
Anes RamikjevikjMakedonijaOŠ Livadaprihodnostšola

Sonja • 19. 6. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor