fbpx
Časoris
Negotovost v času pandemije je dobro »gnojilo« za razrast teorij zarot. Vir: Pixabay
Negotovost v času pandemije je dobro »gnojilo« za razrast teorij zarot. Vir: Pixabay

Ali že imamo cepivo proti dezinformacijam?

Tokrat si bom idejo za članek izposodila kar iz predavanja, ki sem ga poslušala v sredo. Predavanje je imelo naslov »Cepivo proti dezinformacijam«.

Zakaj cepivo proti dezinformacijam?

Predavatelj, Lenart Kučić, pravi: »Dezinformacije in propaganda so – podobno kot virusi v naravi – od nekdaj del informacijskega ekosistema. Če družbeni imunski sistemi delujejo, so okužbe z dezinformacijami razmeroma redke in zamejene. Ko odpornost pade ali nas preseneti čisto nova oblika virusa, pa lahko izbruhne resna dezinformacijska bolezen in preraste v globalno pandemijo.«

Trenutno se soočamo s kar dvema pandemijama. In ti pandemiji nista nepovezani. Pandemija koronavirusne bolezni in dezinformacijska pandemija zdaj ne hodita le vštric, ampak z roko v roki. Druga drugo hranita in se medsebojno spodbujata.

A zakaj se nam to dogaja? Kako je mogoče, da ljudje, ki so se do izbruha pandemije, vsaj navzven, vedli povsem racionalno, nenadoma navdušeno širijo teorije zarot? Pogosto ne širijo le ene teorije, ampak celo več bolj ali manj povezanih teorij.

Nekatere glavne mehanizme teorij zarot smo predstavili že spomladi.

Žal se situacija z obema pandemijama v tem času ni umirila, ampak celo razmahnila. Covidu-19 kar ni videti konca. Mnogi smo spet doma s svojimi skrbmi in strahovi. Večinoma smo poleg tega preobremenjeni z delom za službo in s podporo otrokom, ki se šolajo na daljavo. Če nismo preobremenjeni s službo, pa smo morda na čakanju in ne vemo, kakšna prihodnost nas čaka.

V taki situaciji si vsi želimo razumeti, kaj in zakaj se nam to dogaja, in vedeti, kdo je kriv za naše težave. Žal živimo v okolju, kjer prevzemanje krivde za lastne napake ni ravno običajno, ampak je veliko bolj pogosto obtoževanje »tistih drugih«. Marsikdo se zato ne znajde najbolje v tej kakofoniji nasprotujočih si obtožb in informacij ter dezinformacij.

To pa je neke vrste »gnojilo« za razrast teorij zarot. Vse te teorije se namreč le na prvi pogled zdijo kompleksne, v resnici pa bolj ali manj vse temeljijo na jasni piramidni shemi, kjer je povsem jasno, kje se skrivajo krivci za vse naše težave. Najdemo jih pač na vrhu piramide.

Pri tem, kolikšna je verjetnost, da podležemo privlačnosti teorij zarot, imata velik vpliv struktura naše osebnosti in naša vpetost v družbo. Zanimivo je tudi, da nas izobrazba in visoka inteligenca ne zaščitita pred tem.

Na širjenje teorij zarot imajo pomemben vpliv tudi delitve v družbi. Družbe, ki spodbujajo pripadnost širši skupnosti, so bolje zaščitene pred njimi.

Teorije zarot so lahko zelo razdiralne, saj posebej zagnani »teoretiki« neredko s svojimi ekstremnimi idejami odvrnejo od sebe celo svoje bližnje. S širjenjem nekaterih izmed teh teorij – na primer raznih teorij, ki trdijo, da novi koronavirus sploh ne obstaja – pa lahko resno ogrozijo zdravje in življenje drugih ljudi.

Ravno vsi ne zapademo pod vpliv teorij zarot, a to še ne pomeni, da se nam ne more zgoditi, da nasedemo kakšni dezinformaciji, ki nam »godi«, oziroma taki, ki potrjuje naša pričakovanja ali želje.

Še zlasti učitelji in starši bi morali biti zelo odporni proti okužbam z dezinformacijami, saj ste vi tisti, ki otrokom posredujete nova znanja. Vi ste tisti, ki ste otrokom referenca za to, kako se znajti v tem svetu. In seveda je internet ravno tako del našega skupnega sveta.

Kaj storiti?

Lenart Kučić tudi pravi: »Kako se torej boriti proti takšni bolezni? Ideja cepljenja je uporabna tudi v informacijskem okolju. Če se cepimo z oslabljenimi in klinično preizkušenimi klicami neresnic, potem povečamo verjetnost, da se bo naš imunski sistem pravilno odzval tudi na resnejšo okužbo s slabimi informacijami. Zato se je treba načrtno izpostaviti glavnim virom dezinformacij in teorij zarot, da jih sploh lahko prepoznamo, ko jih slišimo od znanca, sorodnika ali estradnega vplivnika. In jih ne delimo naprej.«

Za začetek se torej lahko seznanimo s tem »zarotniškim« svetom.

Navaditi se moramo tudi, da informacije, ki jih dobimo iz virov, ki niso ravno »višek kredibilnosti«, preverimo še pri zanesljivih virih. Marsikaj lahko preverimo na spletnih straneh za preverjanje dejstev:

Delimo svoje znanje z otroki in jih spodbudimo k temu, da se o tem še dodatno poučijo.

Omejevanje dosega teorij zarot ima pozitiven vpliv na dobrobit posameznika in družbe. Dober pozitiven primer, kako to doseči, je na primer Nova Zelandija. Morda bi se tudi mi lahko zgledovali po njem.

Vabim vas, da si ogledate posnetek predavanja Lenarta Kučića.

Maja

Maja

Vreča dela na Arnesu in sodeluje v projektu Safe.si. Želi si, da bi čim več ljudi razumelo ozadja novih tehnologij - da bi bili več kot le uporabniki, da bi bili pametni uporabniki interneta.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly sunny
13°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.