fbpx
Časoris
Pogoji uporabe družbenih omrežij. Vir: Adobe Stock
Ali res poznamo pogoje uporabe družbenih omrežij? Vir: Adobe Stock

Ali se res strinjamo s pogoji uporabe družbenih omrežij, v katere privolimo?

V prejšnjem članku smo govorili o varovanju zasebnosti na spletu, tokrat pa bomo preleteli pogoje uporabe družbenih omrežij, s katerimi smo se tako zlahka strinjali.

Začnimo z razmislekom: Koliko je različnih družbenih omrežij in aplikacij, ki jih tako ali drugače uporabljamo? Koliko »brezplačnih« omrežij in aplikacij, ki smo jih naložili na svoj pametni telefon, nam v tem hipu »sledi«? Ali beležijo našo lokacijo? S kom delijo informacije o naših navadah? Ali sledijo našim poizvedbam in nakupom? Ali smo jim omogočili dostop do fotografij, ki jih hranimo na pametnem telefonu? Ali veste, če se kopije fotografij z vašega telefona samodejno shranjujejo v računalniški oblak in kakšni so pogoji varovanja zasebnosti v njem?

Če so vas ta vprašanja presenetila in vznemirila, pri tem niste osamljeni. Večina uporabnikov spletnih aplikacij in omrežij ne razmišlja o takih vprašanjih.

Ko nas nagovorijo z »Označite, da se strinjate s pogoji uporabe storitve«, smo vsi zelo veseli, da nam tistega groznega drobnega tiska v zamotanem pravniškem jeziku ni treba niti pogledati, kaj šele brati.

Naš razmislek gre običajno nekako takole: »Zakaj bi bral pogoje storitve, za to pa res nimam časa. In kaj se mi pa lahko zgodi, saj to itak vsi uporabljajo, pa jih nihče ni prebral.«

Ustvarjalci in lastniki družbenih omrežij in aplikacij se tega zelo dobro zavedajo in našo brezbrižnost s pridom izkoriščajo.

In kaj vse bi nas moralo zanimati pri pogojih uporabe najbolj popularnih družbenih omrežij?

Začnimo z zbiranjem podatkov o nas. Google, ki je med drugim tudi lastnik omrežja YouTube, o nas zbira zelo veliko podatkov. Navajam le tisto, kar lahko najdete  v njihovih pogojih storitve.

Google zbira podatke o aplikacijah, brskalnikih in napravah, ki jih uporabljamo za dostop do storitev. Beleži podatke o naših aktivnostih – kot so na primer vse naše poizvedbe. Beleži vse naše oglede videoposnetkov, oglede drugih vsebin in oglasov ter interakcije z njimi pa tudi vse spletne nakupovalne aktivnosti in to, s kom komuniciramo ter komu omogočamo skupno rabo posameznih vsebin.

Kadar uporabljamo zvočne funkcije, beleži glasovne in zvočne podatke. Beleži in hrani naše aktivnosti na spletnih mestih in v aplikacijah tretjih oseb, ki uporabljajo storitve Googla, ter našo zgodovino brskanja v brskalniku Chrome, ki je sinhronizirana z računom Google.

Beleži in hrani podatke o naši lokaciji, kot sta signal GPS in naslov IP našega računalnika ali telefona, in podatke, ki jih beležijo senzorji naše naprave, zbira pa tudi podatke o drugih napravah v bližini, s katerimi se lahko poveže.

Pri pogojih uporabe Googlove pošte Gmail bomo našli tudi stavek: »Zbiramo tudi vsebine, ki jih med uporabo naših storitev ustvarjate, nalagate oz. pošiljate ali prejemate od drugih.«

Verjetno ni treba razlagati, da se napisano razume kot pravica Googla, da prebira vsebino naše pošte in pošto vseh, s katerimi si na Gmailu dopisujemo.

Pogoji uporabe družbenih omrežij. Vir: Adobe Stock
Pogoji uporabe družbenih omrežij. Vir: Adobe Stock

Kaj pa zbirata o nas Facebook in Instagram, ki je v lasti Facebooka? Poglejmo, kaj je tisto, kar navajajo v pogojih storitve.

Zbirajo vso vsebino, komunikacijo in druge podatke, ki jih posredujete med uporabo njihovih storitev. Beležijo in hranijo podatke o vseh osebah, straneh, računih, oznakah (»hashtagih« ali ključnikih) in skupinah, s katerimi ste povezani.

Zbirajo podatke o tem, kako uporabljamo njihove storitve. Zbirajo in hranijo podatke o naših plačilih, če so izvedena prek njihovih storitev. Beležijo tudi posredne informacije in vsa dejanja, ki jih izvedejo drugi, in podatke o nas, ki jim jih drugi posredujejo.

Zbirajo vse podatke o napravah, ki jih uporabljamo. Zbirajo podatke o lastnostih naprave, delovanju naprave, identifikatorjih (signal GPS, naslov IP…), nastavitvah in signalih. Beležijo uporabo omrežij in povezav in podatke o »piškotkih«.

Kaj pa pravi sam Facebook, kakšen je njihov namen zbiranja naših podatkov? Med mnogimi navedenim razlogi lahko najdemo »raziskave in razvoj izdelkov« ali »prepoznavanje obrazov«.

Kakšne naj bi bile njihove raziskave in izdelki, ki jih razvijajo, in v kakšne namene uporabljajo ali bodo uporabljali prepoznavanje obrazov, v pogojih storitve ne navajajo.

Ali bi nas moralo skrbeti? Če ste natančno prebrali zgoraj napisano, je vaš odgovor verjetno »da«. Kot družbo bi nas vsekakor moralo skrbeti, da korporacije, ki so bile v zadnjih letih vpletene v velikanske škandale, povezane z zlorabami, vedo več o nas kot naši bližnji.

Pred dobrim letom je bila sprejeta evropska direktiva o varovanju zasebnosti, ki jo poznamo pod kratico GDPR, a smo jo v splošnem dojeli kot birokratski »ne-bodi-ga-treba«.

Direktiva je sicer vse prej kot vsemogočna, a je vseeno korak v pravi smeri. Zares pravi koraki pa bodo lahko narejeni šele tedaj, ko se bo dovolj veliko število ljudi zavedalo razsežnosti težav zaradi pretiranega nadzora korporacij nad nami in se začelo boriti za svojo pravico do zasebnosti.

image_print
Maja

Maja

Vreča dela na Arnesu in sodeluje v projektu Safe.si. Želi si, da bi čim več ljudi razumelo ozadja novih tehnologij - da bi bili več kot le uporabniki, da bi bili pametni uporabniki interneta.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly sunny
15°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.