fbpx
Časoris
Vir: Adobe Stock

Ali se nam v prihodnosti (spet) obeta internet, ki bo bolj pravičen za vse?

Evropska komisija je v torek objavila novico, ki bi lahko bila zelo pomembna za vse nas, četudi jo bo verjetno večina povsem spregledala. Njen naslov je: »Evropa, pripravljena na digitalno dobo: Komisija predlaga nova pravila za digitalne platforme«.

Predlog dopolnjuje tudi akcijski načrt za evropsko demokracijo, ki si je za svoj cilj zadal povečanje odpornosti demokracij.

Zakaj je to pomembno?

Če bo komisiji uspelo uresničiti svoje ambiciozne reforme, bi to pomenilo veliko boljši družbeni nadzor nad svetovnimi internetnimi giganti. Ti so že dolgo bogatejši in bolj vplivni od mnogih držav.

V času koronakrize se je njihovo bogastvo, in s tem njihova moč, še povečalo, kar je morda še najbolj očitno v primeru Amazona, ki je razvpit zaradi dveh vidikov: rastočega bogastva v času krize in po nehumanem ravnanju z zaposlenimi.

Verjetno ni naključje, da se hkrati tudi v ZDA stopnjujejo pritiski na nekatere korporacije. Ameriški regulator FTC in 48 državnih tožilcev je vložilo tožbo proti Facebooku, ki ga obtožujejo omejevanja konkurence, izpostavljajo predvsem nakup platform WhatsApp in Instagram, s čimer si je podjetje podredilo konkurenco in s tem omejilo izbiro, ki je na voljo uporabnikom. Nekaj podobnega pa grozi tudi Googlu.

Evropska komisija v predlagani reformi digitalnega prostora želi postaviti celovit sklop novih pravil za vse digitalne storitve, vključno z družbenimi mediji, spletnimi tržnicami in drugimi spletnimi platformami, ki delujejo v Evropski uniji.

Pri tem se sklicuje na vrednote, kot je zaščita naših temeljnih pravic na spletu ter zavzemanje za pravičnejše in bolj odprte digitalne trge za vse, na spoštovanje človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države. Poudarja tudi inovacije in možnost širitve manjših platform, krepitev svobode medijev ter boj proti dezinformacijam.

Izvršna podpredsednica Margrethe Vestager je ob predstavitvi povedala: »Današnja predloga imata en namen: zagotoviti, da imamo kot uporabniki dostop do velike izbire varnih proizvodov in storitev na spletu ter da lahko podjetja, ki poslujejo v Evropi, prosto in pošteno tekmujejo na spletu na enak način kot zunaj spleta. Vse to je en svet, v katerem bi morali imeti možnost, da varno nakupujemo in zaupamo novicam, ki jih preberemo. Ker je to, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu.«

Če bodo evropski akterji uspešno izpeljali zastavljeno, bo morda internet res spet postal bolj mesto srečevanja in izmenjave idej in znanj, kot mesto popolnega nadzora velikih korporacij nad uporabniki. Akt uvaja tudi zanimiv izraz »parajavni prostori«, ki ga uporablja za velike platforme v lasti korporacij.

Med ukrepi, ki so predvideni, so tudi taki, ki zahtevajo preglednost pri spletnem oglaševanju in preglednost algoritmov, ki se uporabljajo za priporočanje vsebin uporabnikom. Predvidena so pooblastila raziskovalcem, da bodo lahko preučili načine delovanja platform, s tem da jim mora biti omogočen dostop do ključnih podatkov platform. Tu gre za ukrepe, ki so res ključnega pomena za preprečevanje zlorab in vdiranja v zasebnost uporabnikov.

Ob neupoštevanju naloženega so predvidene finančne kazni, ki so dokaj drastične celo za ta super bogata podjetja.

Ni pa vse v teh predlogih ravno idealno. Poznavalci opozarjajo na odsotnost zaščite enkripcije podatkov in komunikacije, ki je potrebna marsikje, še zlasti, ko gre za prijave nelegalnih ali škodljivih vsebin, pa tudi kot zaščita pred krajo identitete.

Opozarjajo pa tudi na to, da v predlogu ni prepovedi cenzurnih avtomatičnih filtrov vsebin, ki so že kar razvpiti po svojih napakah, slednji pa bi lahko celo postali obvezujoči za večje platforme.

Kljub temu se zapisano v predlogu ta hip bere obetavno, a vse to je zdaj treba še spraviti v prakso. Tu pa se seveda skriva past. Globalne korporacije si ne bodo zlahka pustile vzeti svojih privilegijev, vpliva in bogastva.

Zaradi tega je pomembno, da se tudi evropski državljani zavedamo dogajanja in da ne podležemo logiki »saj na to ne morem vplivati, kaj bi se sploh ukvarjal s tem«. Nihče izmed nas ne more spreminjati sveta, a skupaj lahko zahtevamo, da Evropska komisija spelje zastavljeno in da tudi upošteva naše želje po nadaljnjih spremembah.

Maja

Maja

Vreča dela na Arnesu in sodeluje v projektu Safe.si. Želi si, da bi čim več ljudi razumelo ozadja novih tehnologij - da bi bili več kot le uporabniki, da bi bili pametni uporabniki interneta.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
10°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.