fbpx
Časoris
Afganistan SEM
Afganistan SEM

Afganistan, pisana dežela na križišču kultur

Afganistan, dežela v Srednji Aziji, danes velja za eno najnevarnejših na svetu, saj je ujeta v vojni vrtinec.

Mesta v ruševinah, okrutni Talibani in prebivalci, ki živijo pod budnim očesom verske policije, so del njenega vsakdanjika.

Ker številni prebivalci, zlasti ženske, nimajo zagotovljenih osnovnih človekovih pravic, mnogi bežijo iz države.

Želijo si, da bi lahko nekje drugje v miru delali, živeli, se veselili. Ženske hrepenijo po tem, da bi se lahko izobraževale, se sprehajale po ulicah in opravljale svoj poklic.

Toda v Afganistanu ni bilo vedno tako.

To vedo mnogi Slovenci, ki so ga obiskali v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Njihove vtise, ohranjene na fotografijah, razkriva razstava Afganistan – slovenski pogledi, ki so je včeraj odprli v Slovenskem etnografskem muzeju.

Eno leto bo ponujala vpogled v bogato zgodovino Afganistana in njegovo pestro etnično podobo, ki sta mnogim še vedno neznani.

»Afganistan bo predstavljen slovenski javnosti kot dežela, ki je več kot le prostor vojnih spopadov, ruševin in množic, ki poskušajo ubežati smrti,« pravijo v muzeju.

Razstava gledalca popelje skozi 12 poglavij: Afganistan so ljudje, Kje leži Afganistan, Kako se je spreminjal Afganistan, Afganistan doma, Afganistanska kultura, Slovenska vojska v Afganistanu, Daleč od doma, Afganistan in droge, Na tem svetu nismo sami, Brez meja, Opolnomočenje Afganistank in Ne pozabimo na Afganistan.

Spremlja jo tudi istoimenska knjiga s pričevanji popotnikov.

 

Slovarček

Verska policija nadzira, ali prebivalci sledijo naukom vere.

 

Za razmislek

  1. Kaj veš o Afganistanu?
  2. Poznaš kakšno knjigo ali film o tej državi?
  3. Katere države še imajo versko policijo?

Sabina

Lavrič je novinarka, ki rada plava, teče, hodi in se tudi sicer veliko posveča športu.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
15°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa