V petek bo noč rdeče Lune in rdečega Marsa

V petek bo Luna mrknila kar za eno uro in 43 minut. V tej noči bodo poravnani tudi Sonce, Zemlja in Mars. Rdeči planet bo skoraj na istem mestu na nebu kot Luna. Ker bo izjemno blizu, bo videti večji in svetlejši kot običajno.

Čebelji možgani razumejo, kaj pomeni nič

Ker smo število nič izumili ljudje, smo dolgo verjeli, da smo le mi dovolj pametni, da ga tudi razumemo. Vendar so raziskave pokazale, da ga dojemajo še opice, delfini in celo papige. Najbolj pa je raziskovalce presenetilo nedavno odkritje, da število nič razumejo tudi čebele.

Zakaj potrebujem učitelja, če imam Google?

Tablice so le orodje, tudi v šolah, pravi britanski strokovnjak Ian Gilbert, avtor knjige Zakaj potrebujem učitelja, če imam Google. Tehnologija ne bo izginila, zato jo je smiselno vključevati v šolske sisteme. A pomembno je, da jo znamo uporabljati tako, da nam pomaga pri učenju.

Kaj imata skupnega pospravljanje sobe in 10. Znanstival?

Od petka do nedelje bo v Ljubljani potekal 10. Znanstival. Le kakšne eksperimente bodo znanstveniki pripravili letos?

Ivanjščice za znanost

Bi tudi vi pomagali prekriti Slovenijo z ivanjščicami? Ni še prepozno.

Kako mladim približati življenje v Alpah?

S projektom YOUrALPS želijo v različnih državah, tudi v Sloveniji, gore približati mladim. Gorska območja so namreč zelo pomemben kazalec sprememb v okolju, obenem pa se iz njihove kulturne dediščine učimo, kako živeti in preživeti v tem okolju, pravi geograf dr. Matej Ogrin.

Robotka Sofija zavrnila Willa Smitha

Z robotko Sofijo se je mogoče pogovarjati kot z živim človekom. Igralec Will Smith jo je poskušal celo poljubiti, a mu je Sofija odvrnila, da sta lahko le prijatelja.

Ribji praptič je grizel kot dinozaver in kljuval kot ptič

Znanstveniki z Univerze Yale so odkrili prvi primerek ptičjega kljuna.

V YouTubu želijo za varnost poskrbeti tudi s pomočjo tehnologije

YouTube je eno tistih spletnih mest, ki ga vsi uporabljamo, lahko nam je v veliko zabavo, a skriva tudi pasti.

Olimpijada, kjer je pomembno sodelovanje

Na Evropski naravoslovni olimpijadi udeleženci probleme rešujejo skupaj, saj je v ospredju sodelovanje, ne tekmovanje. To je všeč tudi mladim znanstvenikom.

Evropska naravoslovna olimpijada prvič v Sloveniji

V reševanju nalog se bo pomerilo 156 srednješolcev, starih do 16 let, ki prihajajo iz 25 držav Evropske unije.

Okolje nam bo morda pomagala očistiti bakterija

V obratu za predelavo odpadkov na Japonskem so namreč našli bakterijo, ki se prehranjuje s plastiko.

YouTube naj bi nelegalno zbiral podatke o otrocih

YouTube je priljubljen tudi med otroki, a tisti mlajši od 13 let ga sploh ne bi smeli uporabljati. Toda otroci ga uporabljajo in v Googlu, ki je lastnik YouTuba, to dobro vedo, pravijo organizacije, ki se zavzemajo za pravice otrok. Še več, njihove podatke naj bi nelegalno zbirali.

So boljši pametni ali neumni telefoni?

S telefonom, ki je zasnovan tako, da bi ga čim manj uporabljali, bi lahko preprečevali odvisnost od uporabe pametnih naprav in aplikacij. Ta postaja resen problem.

Zakaj so sinji kiti tako veliki?

Sesalci, ki živijo v vodi, morajo biti veliki. Drugače sploh ne bi preživeli.

Petdeset aplikacij za otroke

Na portalu Common Sense Media so zbrali 50 aplikacij, ki naj bi jih otroci vsaj enkrat preizkusili. Bi jih preizkusili?

Ugasnimo luči za biološko raznovrstnost

V ponedeljek je poginil zadnji samec severnega belega nosoroga. Z vsako izumrlo vrsto se biološka pestrost našega planeta nepovratno zmanjša. Letošnja okoljevarstvena pobuda Ura za Zemljo se zato osredotoča na ohranjanje biološke raznovrstnosti. V Sloveniji so se letos posvetili zaščiti reke Mure.

Bi se morali umetne inteligence bati?

V zadnjih letih so znanstveniki razvili programe, ki za učenje ne potrebujejo več ukazov človeka, temveč se učijo sami.

O rubriki Tehnologija

V rubriki objavljamo novice o sodobnih tehnologijah. Nastaja v sodelovanju s podjetjem A1.

Adijo, Stephen Hawking

Sloviti astrofizik, avtor knjige Kratka zgodovina časa, ki je vesolje približala vsakomur od nas, je umrl v 76. letu starosti. Kot znanstvenik je pogosto oporekal uveljavljenim teorijam in razmišljal na drugačen, neobičajen način. K temu je verjetno prispevala njegova huda in neozdravljiva bolezen.

Teden možganov: Na sanjah svet stoji

V letošnjem Tednu možganov, ki so ga prireditelji naslovili Na sanjah svet stoji, se med drugim sprašujejo, kaj so sanje, čemu služijo in zakaj moramo tretjino življenja prespati.

V najbolj suhi puščavi na svetu odkrili življenje

Raziskovalcem bodo izkušnje iz Atacame pomagale pri preučevanju Marsa.

Kaj počne motovilec na Norveškem?

V skladišču semen v norveškem otočju Svalbard hranijo semena že več kot milijona rastlin, ki jih uporabljamo za prehrano. Zdaj so jih dodali še sedemdeset tisoč novih.

Preprosta rešitev za okvarjene gene?

Znanstveniki upajo, da bodo s preprostejšim postopkom zdravljenja okvarjenih genov, ki so ga razvili v zadnjem času, v prihodnje lahko pomagali številnim bolnikom.

Popolna rdeča barva iz posušenih žuželk

Popolna rdeča barva je bila nedosegljiva vse do sredine 16. stoletja, ko so španski osvajalci v Mehiki odkrili skrivnostno barvilo.

Enakost žensk v znanosti je dobra za vse

Nobena znanstvena raziskava ni pokazala, da so ženske manj pametne od moških. Prav nasprotno! Ženske so denimo celo boljše programerke. Zakaj torej deklice začnejo verjeti, da so manj pametne od sovrstnikov?

Senčniki za ogrožene želve

Zaradi segrevanja podnebja se v predelu Velikega koralnega grebena ob avstralski obali izvali kar 99 odstotkov samic. Če bi želve lahko jajca odlagale v hladnejši pesek, bi se izvalilo več samcev. Znanstveniki zato menijo, da bi morali na obali postaviti senčnike, s katerimi bi hladili pesek.

Prebrisane vrane si same izdelajo orodje

Vrane iz otočja Nova Kaledonija, ki leži vzhodno od Avstralije, so edine poleg človeka, ki lahko izdelajo kljukasto orodje. S tem pripomočkom si pomagajo pri lovljenju hrane.

Zakaj nekaterih živali pozimi ne zebe?

Tudi živali težko zdrsnejo v zimski spanec, če jih zebe. A po drugi strani vemo, da nekatere več tednov ali celo več mesecev prespijo pri zelo nizkih temperaturah. Zakaj ti prezimovalci ne občutijo mraza?

Najbolj globoko živeča riba na svetu

Najbolj globoko živeča riba na svetu živi v Marianskem jarku med Japonsko in Filipini, in sicer kar osem tisoč metrov pod morsko gladino.

1 2 3 5